Nejc Strojnik
Po dveh sezonah, ko so bili v slovenskem prvenstvu najboljši Celjani, je v letošnji hitro postalo jasno, da se bo boj za naslov prvaka bil na relaciji Velenje – Trebnje. Napeto in negotovo je bilo vse do zadnjega kroga, v osrednjem obračunu so v Rdeči dvorani gostovali Ormožani, ki so k novopečenim prvakom prišli s popotnico zmage nad Celjem. A domačini, ti so imeli vse niti v svojih rokah, so že takoj na začetku dokazali, da jih kaj drugega kot zmaga ne zanima. Nanjo in na naslov prvaka je bilo naravnano celotno spremljevalno dogajanje, pred dvorano so se z glasbenim programom začeli pripravljati že ure pred tekmo.
Na vse ali nič
Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je gledala simultanko svoje ekipe, ki je že po nekaj minutah igre povedla s tremi goli razlike. Razpoložena sta bila predvsem Tilen Sokolič in Matic Verdinek, ki je v 14. minuti zadel že za plus šest. Napad Gorenje je deloval kot dobro podmazan stroj, odlično so izkoriščali luknje v obrambi Prlekov, na svoji polovici pa delovali zelo kompaktno. Morda so Ormožane celo nekoliko presenetili, saj so tudi v tekmo šli z najvišjimi cilji, ob zmagi in neugodnem razpletu za Krko bi namreč skočili na četrto mesto na lestvici, ki kot zadnje še vodi v evropska tekmovanja.
Gostom ni pomagala niti vratarska menjava, odstotek obramb je bil sredi prvega polčasa še vedno na ničli, Matevž Skok na drugi strani je bil precej bolj razpoložen in med bolj zaslužnimi, da je takrat prednost domačin narastla na že visokih osem golov. Domači navijači, ki so do zadnjega kotička napolnili Rdečo dvorano, so vsakega bučno proslavili, tempo njihovih ljubljencev pa ni in ni pojenjal, slabih deset minut pred koncem so povedli že z enajstimi goli prednosti, težko pa je bilo najti igralca, ki ni bil razpoložen. "Zapojmo vsi, Štajerska se veseli," je odmevalo v dvorani. Igra mačke z mišjo se je nadaljevala do odmora, na katerega so ose "odletele" z desetimi goli zaloge (20:10).
Če je celoten prvi polčas pripadel Gorenju, pa so Prleki v drugega vstopili bolj samozavestni. K znižanju na minus sedem je veliko pripomogel vratar Aleš Zemljič, medtem ko je bil v napadu gostov še naprej najuspešnejši Filip Jerenec na položaju levega zunanjega. Ormožani so med polčasom gotovo preverili tudi stanje v Kopru, kjer je gostovala Krka, s katero so do konca bili boj za četrto mesto na lestvici. A Evropo so si odnesli sami. Ali pa – bolje rečeno – njihove sanje so razblinili Velenjčani, ki v drugem delu niso bili na ravni prvega, a tekmo kljub temu v vsakem trenutku stvari imeli pod nadzorom. Akcije kot je bil cepelin v režiji Urbana Pippa in Petra Šiška so bile le pika na i, češnja na vrhu torte.
Prednost brez težav zadržali
Kljub precej bolj enakovredni igri kot smo jo gledali v prvem polčasu, je za dobro voljo pri domačih navijačih lepo skrbel tudi vratar Emir Taletović, ki ga je Zoran Jovičič tja poslal namesto Matevža Skoka. Da je vse odločeno in da bo Gorenje petič v svoji zgodovini okronano z naslovom slovenskega prvaka, je bilo jasno že precej pred zadnjim sodniškim žvižgom. Takšne prednosti pred tako razposajeno dvorano in na tako pomembni tekmi se pač ne zapravlja. Na lestvici strelcev sta še naprej kraljevala Sokolič in Verdinek, ki sta skupaj dosegla krepko več kot polovico velenjskih golov.
Rdeča dvorana je zadnjih pet minut tekme spremljala na nogah, domači trener je v igro poslal tudi tiste, ki sicer igrajo manj. In čeprav na koncu ni bilo pomembno s kakšno razliko bodo ugnali tekmeca, so se v taboru Velenja vsakega gola veselili kot da je najpomembnejši. Ob sklepnem zvoku sirene, ki je tudi uradno oznanil, da so novi državni prvaki rokometaši Gorenja, je semafor kazal 31:26. Rajanje v Velenju se je lahko začelo!
Drugo mesto so osvojili rokometaši Trima, ki so v zadnjem krogu za las premagali Ribnico, tretji so bili letos povsem razglašeni Celjani, četrta pa Krka. Iz lige so izpadle ekipe Škofljice, Ljubljane in Dobove, v dodatne kvalifikacije za obstanek v 1.A rokometni ligi pa gre Škofjeločani, ki so v zadnjem krogu izgubili v Slovenj Gradcu.
