Borut Planinšič
Real Madrid (s 14 naslovi evropskega prvaka) in potem dolgo nič. Nato Milan - s sedmimi. In šele za njim sodobne supersile nogometa, kot so Bayern in Liverpool (po šest), Barcelona (pet) ... Ja, tokratni polfinale lige prvakov bo skok v zdaj že stare čase. Šestnajst let je od zadnjega nastopa Milana v polfinalu, ko je tudi šel do konca z asi, kot so Kaka, Andrea Pirlo, Gennaro Gattuso. Je že moralo biti tako, da je sezona preporoda italijanskega nogometa, čeprav mu manjka denarja in je vmes poniknil osramočeni Juventus, spet izstrelila k vrhu rdeče-črne iz Milana.
Silvio Berlusconi je klub kupil leta 1986 in ga rešil bankrota. Za trenerja postavil Arriga Sacchija, na igrišče nizozemski trio Marco van Basten, Ruud Gullit, Frank Rijkaard, zadaj sta bila stebra Paolo Maldini in Franco Baresi ... Enajsterico Milana iz obdobja 1988-1990 so izglasovali za največjo v zgodovini klubskega nogometa. Naslovi doma in v Evropi so se množili tudi, ko so rdeče-črni nadaljevali pod komando Fabia Capella. Z novimi igralci, ko sta bila Zvonimir Boban in Dejan Savićević, ki sta v finalu lige prvakov '94 pomagala s 4:0 raztrgati Barco.
AC Milan se je še nekajkrat dvignil. Potem pa poniknil z aferami, s političnimi in denarnimi težavami Berlusconija in njegovega Fininvesta, od katerega so klub najprej odkupili Kitajci, nato Američani. Z novimi fanti, Portugalcem Rafaelom Leaom, vratarjem iz Francije Mikeom Maignanom, in s Stefanom Piolijem za trenerja je Milan lani po enajstih letih postal državni prvak. V vrsti za stisk roke trenerju sta stali veliki imeni: Sacchi, tvorec moštva, ki so mu pripeli vzdevek Nesmrtni, in Capello, avtor Nepremagljivih.
V torek, ko je na drugi tekmi Real z goloma Rodryga v Londonu še enkrat z 2:0 prizemljil Chelsea, je za polfinale lige prvakov padel Napoli. No, remi 1:1 je bil dovolj, potem ko je Milan doma zmagal z 1:0. Odločitev v Neaplju je zrežiral Leao z nenavadnim prodorom, ko so se Neapeljčani eden za drugim kar predajali. Po teku čez pol igrišča je podal Olivierju Giroudu za gol v 43. minuti.
Napoli, utrujen od rekordov doma, se je znašel v čudnem položaju: v serie A je 22 točk pred Milanom, v Evropi proti njemu ni zmogel do prestižnega, bogatega polfinala, do katerega ni prišel niti v časih Diega Maradone, ko sta ga po dveh naslovih državnega prvaka ven vrgla Real Madrid in Spartak Moskva. Gol Victorja Osimhena v sodnikovem podaljšku tekme z zgrešenima enajstmetrovkama na obeh straneh (Giroud v 22. minuti, Hviča Kvarachelija v 82.) je bil premalo.
"Sanjamo dalje. Osvojiti hočemo ligo prvakov. Še dva koraka ..." odšteva Rafael Leao. V večni bitki sever-jug pa zgoraj na italijanskem čevlju že od noči na sredo vročekrvne južnjake dražijo s prepevanjem "O sole Milan!", da bi se rivalom priskutila znana napolitanska O sole mio. Naslov državnega prvaka bo vendarle zacelil rane v Neaplju.
