Štiri zmage je dosegel lani, bil 16-krat na stopničkah posamičnih tekem ter osvojil končno tretje mesto v svetovnem pokalu, v seštevku poletov ter na novoletni in norveški turneji. Za nameček je Anže Lanišek na domačem nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici dodal še moško ekipno zlato in mešani ekipni bron. Ja, 27-letnik iz okolice Ljubljane je končno pristal med skakalno elito.
Klinčevi zmaga, fantje nikakor do stopničk
Na zadnji tekmi poletne velike nagrade v nemškem Klingenthalu je v ženski konkurenci slavila Ema Klinec pred Niko Križnar, ki je osvojila skupni seštevek. V moški konkurenci je zmagal Avstrijec Manuel Fettner, Timi Zajc je bil 23., Anže Lanišek 26. Lovorika je pripadla Bolgaru Vladimirju Zografskemu. Na mešani ekipni tekmi je slovenska ekipa v zasedbi Klinec, Križnar, Zajc in Lanišek zasedla četrto mesto. Najboljši so bili Nemci.
A ko ob koncu letošnje velike nagrade pogledamo njegov končni izkupiček - pa tudi precej podoben, večinoma še slabši izkupiček ostalih reprezentantov -, se lahko prikradejo skrbi. Tri tekme je Lanišek izpustil, bil v avstrijskem Hinzenbachu na 90-metrski skakalnici šesti in 14., minuli vikend na večji, 140-metrski napravi ob skoraj popolni konkurenci pa šele 26. Kaj gre narobe, se zastavlja vprašanje. "Rezultatsko poletje niti ni tako pomembno. Saj smo videli; na poletni veliki nagradi 2017 sem bil že drugi, pa potem v zimski sezoni nisem osvojil niti točke. Nihče ne daje poudarka na poletje, tudi mi ne. Zima je tista, ki šteje. Je pa dobro, da greš na kakšno tekmo, prideš v tekmovalni ritem. Ta mi je morda malo manjkal," Lanišek pravi, da še ni razloga za skrb. Vendarle se zimska sezona začne komaj konec novembra.
Več poškodb kot celo zimo
Poglavitna naloga vseh skakalcev to poletje je bila namreč prilagoditev na nova pravila pri opremi. Preveč natančna in specifična so, da bi jih na tem mestu opisovali. A kar je na papirju malenkost, je v praksi povsem drugačen način skakanja: "Ja, veliko spremenijo določene zadeve. Tudi če gre za malenkosti, moraš temu prilagoditi tri stvari. Veliko dela je s tem. Ugotavljaš, ali ti bolj ustreza ozek dres, širši dres, krajši dres … Je pa tudi to čar športa - da se ne ustrašiš izziva, ampak ga sprejmeš in na polno zagrizeš."
In četudi se sprva ni želel pridušati nad temi novimi pravili, ga dodatno izzovemo, saj praktično nobeden od skakalcev ni navdušen nad njimi. Po daljšem razmisleku se tudi Lanišek odpre: "Če pogledamo statistiko, je bila zadnja sezona ena od najbolj izenačenih. Štirje smo se praktično do konca borili. Dobro, globus je bil oddan malce prej, a vseeno smo prikazali zelo zanimivo sezono. Vemo, da se v vsakem športu po uvedbi sprememb delajo razlike - od formule ena ali razreda MotoGP do smučarskih skokov. Obenem je bila lanska sezona ena takšnih z najmanj poškodbami v zadnjih letih. Že letos poleti je več poškodb kot v celotni lanski sezoni, tako da ..." No, trditve trenerja Roberta Hrgote, da so zdaj skoki celo manj varni, sicer ni potrdil: "Brez komentarja."
Globus mora priti sam
Dejstva bo kmalu prinesla zima. A kaj bo na letalnicah? Letalska sezona se začne konec januarja s svetovnim prvenstvom v Bad-Mitterndorfu. Bo tekmovalce tam strah? "Jaz se ne bom bal. Bomo že našli način, da bomo čim dlje leteli. Boli me le to, da je v Planici vsakič najdaljši polet 242 metrov, prostora pa imamo še 15 metrov, a ga ne izkoristimo," se je pridušal tekmovalec z osebnim rekordom 240 metrov.
"Boli me, da je v Planici vsakič najdaljši polet 242 metrov, prostora pa imamo še za 15 metrov, a ga ne izkoristimo"
Za iskanje pravih občutkov je še čas. "Konec septembra, začetek oktobra je obdobje, ko občutki šele začnejo prihajati. Zdaj je treba to samo ohranjati in nadgrajevati do začetka sezone. Saj v vsakem športu je enako. Najbolj pomembno bo, koliko bom jaz v glavi močan in prepričan vase - potem bom dobro tudi skočil. Če tega ni, ni rezultata," je prepričan tekmovalec, ki je bil v preteklosti že znan po veliko nihanjih. Še celo sredi lanske, svoje daleč najboljše sezone je po novoletni turneji za nekaj tednov padel v manjšo rezultatsko krizo, pa čeprav je večji del zime krojil svetovni vrh. To si želi tudi v naslednji: "Prostora za napredek vidim še precej - dva globusa (za svetovni pokal in polete), zlati orel (za zmagovalca novoletne turneje) … Marsikaj še je. Seveda tega ne napovedujem, je pa še veliko tega, česar še nisem osvojil. Najbolj zanimiva se mi zdi novoletna turneja. Sicer pa itak razmišljam tako, da si želim na vsaki tekmi iti na polno, da želim vsakič biti najboljši. Tega tudi v prihodnje ne nameravam spreminjati." Novoletni orel je torej zanimiv, kaj pa ultimativni cilj - kristalni globus? "To je nekaj, česar ne moreš izsiliti. To mora priti k tebi. Mora se zgoditi. Zanj delaš precej dlje časa, da pride. Je pa zato toliko večje zadovoljstvo," zaključi Lanišek.