Ceste v Komendi so bile včeraj popoldan nenavadno obljudene. Frekvenca avtomobilov, motorjev, kolesarjev in pešcev je bila tako velika, da bi lahko govorili celo o gneči. Nemalo jih je bilo namenjenih proti rondoju, od koder je mogoče na desno zaviti poti Križu, pri drugem izvozu proti Klancu, kamor vodi zares strma pot, in pri tretjem proti Bregu. Rondo so navdušeni občani obarvali v rumeno in pikčasto, seveda v čast dveh od treh majic, ki jih je osvojil njihov sosed, prijatelj, sokrajan – Tadej Pogačar s Klanca pri Komendi. V njegovo čast je igrala tudi komenška godba.
Ne le pri rondoju, tudi drugje so bili izobešeni transparenti v Pogačarjevo podporo, pa zastave, tako občinske kot državne, vsepovsod pa je bila prisotna rumena barva. Tudi na majici Marcela Grgiča in njegove družine. "Malo smo pobrskali po omarah in našli te majice," se je zasmejal in ugotavljal, da sicer skozi Komendo poteka priljubljena kolesarska pot proti Cerkljam in Jezerskemu, vendar da toliko kolesarjev kot včeraj tod okoli še ni bilo. "Že ob osmih zjutraj so ljudje kolesarili po rumenem rondoju, nekateri pa so po njem krožili z motorji in avtomobili," je dejal občan Komende.
Medtem se je nekaj sto metrov stran že začenjala zabava. Za športno dvorano so bile gasilske klopi že precej zasedene, kozarci so bili polni, grla vse bolj namazana. In slišalo se je znameniti boben Jožeta Levca – Kentija, ki je bil predvsem v devetdesetih letih prepoznaven na številnih športnih dogodkih, še posebno na tekmah hokejistov Jesenic. "Nihče si ni mislil, da bi Tadej Pogačar lahko premagal Primoža Rogliča. A Tadej je dokazal, da je tega sposoben," je dejal in razložil, da ga na Mirka Pogačarja, očeta zmagovalca francoske pentlje, vežejo lepi spomini na skupni čas v gledališki skupini in da ga je šampionova babica učila v osnovni šoli.
Navdušena je bila Agata Zupin, izvrstna tekačica na 400 metrov z ovirami, sicer pa Pogačarjeva vrstnica iz sosednje vasi, z Brega. Sošolca se iz osnovnošolskih dni spominja kot precej tihega fanta, zdaj pa ga vidi kot šampiona, ki je kljub uspehom ostal dostopen in preprost. Še posebno pa ceni njegovo psihološko pripravljenost. "Ko je slavil na kronometru, je bila izjemno pomembna glava. Tole namreč lahko marsikaj naredi, če glava hoče. Velikokrat rečejo, da gre za zid, ki ga skušaš premakniti – četudi se ti zdi, da ne moreš naprej, greš. V tem pogledu je Tadej izjemen," je dejala, medtem ko so bili dobre volje tudi navijači Primoža Rogliča.
Nekaj avtomobilov njegovih sovaščanov iz Strahovelj pri Kisovcu je prišlo v Komendo, da bi v trenutno kolesarsko najuspešnejši vasi na svetu skupaj proslavili uspeh. "V Strahovljah, ki ima 25 hiš, zdajle ni ostalo prav dosti ljudi. Eni so šli v Pariz, drugi smo v Komendi," je z Rogličevim portretom na maski dejal Jure Lokošek, ki zaradi nepričakovanega poraza njegovega soseda na kronometru ni deloval prav nič razočarano. "Seveda smo dobre volje. Zaploskali smo Tadeju, veseli pa smo tudi Primoževega drugega mesta," je dejal, preden je njegove besede prekinila predirljiva lajna.
Pogačar je poskrbel, da je Komenda postala zanimiva tudi za tuje medije. Obiskala sta jo Al Jazeera in BBC. "Čudovito je, ko najboljša kolesarja dirke po Franciji prihajata iz vasi, kajti s tem je ustvarjena povezava s tradicijo dirke," je povedal Guy De Launey, ki je v Komendi pripravljal prispevek za radio BBC. Prepričan je, da Roglič ne bo izgubil zaupanja svoje ekipe, ampak da sta skupaj s Pogačarjem začela novo ero v kolesarstvu. "V tej eri ne bosta sama, a bosta njen pomemben del. Roglič je star šele 31 let in bo imel še veliko priložnosti na največjih dirkah. Ne nazadnje je Cadel Evans dirko dobil pri 34 letih, Chris Froome pa pri 35 še vedno razmišlja o novi zmagi," je dejal in izpostavil Rogličevo obnašanje po bolečem porazu. "Če bi se tako obnašali vsi športniki, bi bil svet športa boljši," je dejal in dodal, da bo letošnja dirka zaradi razburljivega razpleta ostala ena najbolj nepozabnih, podobna tisti iz leta 1989, ko je Greg LeMond za osem sekund prehitel Laurenta Fignona.
