Nejc Strojnik
Da ga srčnost in miselnost njegovih varovank izjemno navdušujeta, je v ponedeljek, prežet s čustvi, razlagal selektor slovenske rokometne reprezentance Dragan Adžić. Uvrstitev v drugi del evropskega prvenstva, na glavni turnir na Dunaj, je enačil z olimpijsko kolajno, ki jo je pred 12 leti osvojil s Črno goro. Vedel je, o čem govori, vedel je, s kako mlado in neizkušeno ekipo se je zoperstavil tekmicam na tem prvenstvu, in vedel je, kako negotova je bila pot proti Innsbrucku, kjer so naše odigrale skupinski del. A na koncu se je vse izteklo, kot so si v slovenskem taboru želeli. Zmaga proti Norvežankam nikoli ni bila cilj, točke na tekmah s Slovaško in Avstrijo pač. Mimogrede – Tjaša Stanko je trenutno prva strelka prvenstva, več žog od Maje Vojnović pa je ubranilo le pet vratark.
Najprej nad Nizozemke
Prvi bojni plan je torej uspel, pred Slovenkami so zdaj preizkušnje, ki jih lahko jemljejo tudi kot nagrado. Proti Nizozemski, Švici, Danski in Nemčiji ne bodo v vlogi favoritinj, a punce so že večkrat dokazale, da to niti ni slaba stvar. Prvo tekmo začenjajo danes ob 18. uri, nato si obračuni sledijo vsak drugi dan. Nizozemke, prve nasprotnice naših, so s skupinskim delom opravile atomsko, s tremi zmagami in z razliko v golih + 29 so napovedale boj za najvišja mesta. Tega so vajene, reprezentanca je v zadnjih desetih letih izjemno napredovala, pred petimi leti so bile svetovne prvakinje, skupaj imajo pet kolajn z največjih tekmovanj. Veliko jim pomenita dve točki, ki ju na Dunaj prinašajo iz skupinskega dela, od tekem v avstrijski prestolnici pa v ospredje tiščijo tisti z Dansko in Norveško. Zavedajo se namreč, da morajo, če hočejo v polfinale, premagati vsaj eno od skandinavskih ekip. Bi lahko to bila priložnost za Slovenijo, ki je svojo najboljšo uvrstitev na evropskih prvenstvih dosegla pred dvema letoma, ko je bila osma?
Mogoče še najlažji, seveda v narekovajih, bo sobotni obračun proti Švicarkam, ki so si preboj na glavni turnir zagotovile po zmagi nad Hrvaško in s tem dosegle največji uspeh na velikih tekmovanjih (letošnje prvenstvo je zanje šele drugo, na katerem nastopajo). Po zgodovinski zmagi niso našle besed, s katerimi bi opisale veselje, druga za drugo so govorile, da morajo prespati in da je vse skupaj kar malo noro. Švicarke v svoji ekipi nimajo izrazitih zvezdnic, se pa denimo precej zanašajo na organizatorko igre, izkušeno Kerstin Kündig, veliko vlogo kljub svojim le 19 letom nosi tudi Mia Emmeneger.
Vrhunskih nasprotnic ne (z)manjka
Po prosti nedelji nato Slovenke čaka poslastica, večerna tekma z Dansko, velesilo, ki že trideset let kroji svetovni rokometni vrh, njen najnovejši uspeh pa je bronasta olimpijska medalja iz Pariza. Danski selektor, karizmatični Jesper Jensen, se zaveda, da imajo močno ekipo, vesel je tudi, da mu je na zadnji tekmi skupinskega dela uspelo spočiti nekatere nosilke igre, ki jih bo na Dunaju še kako potreboval. Z dosedanjim izkupičkom so Danke, pri katerih velja kot najboljšo posameznico izpostaviti Kristino Jorgensen, lahko zadovoljne, res pa je, da jih tiste prave preizkušnje čakajo v glavnem delu, začenši s prvo tekmo proti Norveški. Za konec glavnega dela, od koder prvouvrščeni reprezentanci potujeta v polfinale, se bo Slovenija udarila še z Nemkami in jim skušala vrniti za visok poraz na olimpijskih igrah, na katerih so naše izgubile s kar 19 goli razlike. Nemčija sicer res ni več to, kar je bila pred nekaj desetletji, a še vedno je nevarna in po zadnjih nekaj velikih tekmovanjih, ko ji do boja za najvišja mesta ni zmanjkalo veliko, še toliko bolj lačna uspeha. Nemke tudi poudarjajo, da v skupinskem delu niso pokazale vsega in da lahko z dobro igro še zelo presenetijo.
