Slovenski nogometni klubi v Evropi izginili z zemljevida

Predstavniki Armenije, Finske, Estonije, Islandije, Ferskih otokov in Irske so še del evropskih nogometnih tekmovanj, slovenski nogometni klubi pač ne. V četrtek sta v tretjem krogu kvalifikacij za evropsko ligo pot zaključila državni in pokalni prvak, Celje in Mura. Maribor, ki ima v Evropi najvišji koeficient, je izpadel v prvem krogu proti polamaterjem, Olimpija je dvakrat igrala podaljške in v drugem rangu izpadla proti Zrinjskemu. Predvsem za vijoličaste in zeleno-bele je to bila (pre)kratka evropska sezona.

PSV edini pravi stik z Evropo

"Zdaj nas čaka stvarnost," je po visokem porazu z 1:5 proti velikemu PSV-ju na Fazaneriji dejal Ante Šimundža. Tekma Prekmurcev z nekdanjimi evropskimi prvaki je bila edina slovenskih klubov, ki pomeni stik z vrhunskimi evropskimi moštvi. Izkušeni strateg se zaveda, kako pomemben je miselni preklop od visokoletečega udejstvovanja v Evropi v domače prvenstvo, ki je osnova vsega. "Ne bo pomembno samo, kako se bo odzvala ekipa, pomembno bo, kako se bo odzval klub," je opozoril nekdanji nogometaš in trener Maribora, ki je v obeh vlogah sodeloval v najelitnejšem klubskem tekmovanju. Liga prvakov se znova zdi oddaljena svetlobna leta.

Prekmurci so v tej sezoni kot edini slovenski klub v Evropi zmagali dvakrat. Rezultat gre pripisati dobremu vodenju, osredotočenosti in organiziranosti. Olimpija in Celje sta se v tednih, ko bi se morala boriti ze evropske evre in Uefin koeficient, ukvarjala z vsem drugim - pri državnih prvakih so kadrovali v strokovnem štabu, misli nogometašev pa so tavale zaradi ponudb iz drugih sredin, zmaji so morali zaradi koronavirusa prekiniti priprave, kot v preteklih premorih pa so se znova ukvarjali z velikimi kadrovskimi rošadami. Olimpija se je mučila že proti islandskemu Vikingurju, nato proti Zrinjskemu dvakrat vodila, a izpadla.

Maribor si je privoščil spodrsljaj brez primere že na prvi uradni tekmi v sezoni, poraz proti Severnim Ircem je odnesel trenerja in naplavil probleme, ki so se v Ljudskem vrtu kopičili dlje časa in ki so bili zaradi uspehov v zadnjem desetletju nekoliko odrinjeni na stran.

Prvaki izgubljeni

Izgovora slovenske ekipe ne morejo iskati niti v žrebu, saj je bil ta vsem razen Muri v tretjem krogu kvalifikacij naklonjen. Grofje so po zmagi nad irskimi prvaki hitro izpadli iz premiernih kvalifikacij za ligo prvakov proti Norvežanom in nato naleteli na premagljive Armence, ki pa so bili v podaljških boljši. Celje bi lahko bolje izkoristilo izhodišče v Evropi, ki ga imajo prvaki in si lahko privoščijo spodrsljaj, toda niso nadaljevali iger iz druge polovice pretekle sezone. V začetku nove so povsem izgubljeni, kot da so se nadgradnje uspeha ustrašili.

Povsem drugače so se Evrope lotili Prekmurci, sezono so dobro odprli, konsistentnost dela v Murski Soboti pa se je poznala tudi na mednarodni sceni, ko so glasno govorili tudi o možnostih napredovanja proti favoriziranemu PSV-ju, čeprav so bile te proti ekipi, katere tržna vrednost je vsaj 20-krat višja, zelo majhne. Predvsem njihova zmaga proti Dancem je svetla luč za slovensko klubsko sceno. ​

Več vlaganj v lasten kader

Sobočani so se edini približali svojemu limitu, izkušnja jim bo zagotovo koristila, čeprav Šimundža o tem ne želi razmišljati. Povsem drugače je pri Ljubljančanih in Mariborčanih, za katere je sodelovanje v Evropi nuja, rezultati zadnjih tednov pa daleč od želenih. Pod vodstvom Milana Mandarića zmajem še ni uspela solidna evropska sezona, kar gre pripisati vsakoletni poletni zmešnjavi - če ni na udaru (uspešen) trener, se množično in velikokrat nerazumno menjujejo igralci. Maribor, ki si je z Evropo zagotavljal eksistenco, si še ene takšne kratke evropske sezone ne sme privoščiti. V štajerski prestolnici prihaja do velikih sprememb. Po tej sezoni jo bo zapustilo veliko (izkušenih) nogometašev, ki so sodelovali v mednarodnih uspehih, sedanja stroka pa teh izkušenj nima. Kaj lahko se zgodi, da bo za vidnejši uspeh znova treba prehoditi dolgo pot.

V državah v bližini v klubski nogomet vlagajo vedno več, v Sloveniji pa ni tako, kar se pri rezultatih že pozna. Klubi bodo za obstoj morali več vlagati v nogometaše iz lastnih sredin, saj nepreizkušeni tuji nogometaši ligi ne dajejo dodane vrednosti, hkrati pa so tržno manj zanimivi. Evropski denar prinaša mirnost, pametno ravnanje z njim se lahko dvakrat povrne, a problem je, ker slovenskega klubskega nogometa trenutno ni na evropskem zemljevidu. Da se bo tja vrnil, bodo morali kolektivi dlje časa organizirano delati.