Zoran Mijatović
Ne bi se kaj prida zmotili, če bi sfrizirali tisti rek Garyja Linekerja o nogometu in zapisali: smučarski poleti so šport, v katerem resda tekmuje peščica držav, a zmaga vedno Slovenija. Tudi če ji manjka najboljši. Ni se poznala odsotnost Anžeta Laniška; v šampionski ekipi iz Vikersunda ga je ob posamično bronastem Timiju Zajcu ter bratih Petru in Domnu Prevcu več kot dostojno nadomestil Lovro Kos in - zlato je ubranjeno, osvojen je tudi Kulm!
9
medalj je na velikih tekmovanjih v zadnjih dveh letih osvojil Zajc
Da bo tako, je bilo več ali manj jasno že po prvi seriji, ko si je Slovenija pred Avstrijo priborila kar 31,9 točke prednosti. A ker smo se ob Zajčevih frustracijah na sobotni tekmi, ko je v samo eni seriji zapravil vso prednost pred tekmeci, spet spomnili, da se na letalnicah pač ne slavi predčasno, so orli z odliko opravili še drugo serijo. Srebrnim Avstrijcem so pred 11.500 domačimi navijači ušli za 26 točk, bronastim Nemcem za 65 točk oziroma za dobrih 50 metrov. Pa še večje bi bile razlike, če ne bi bil Timi Zajc ob koncu, med preletom zelene črte, rekel "dovolj je" in pri 202 metrih sklenil šampionskih nastopov Slovenije.
Najbolj živčni ob gledanju
Seveda so bile daljave pred tem precej drugačne. V prvi seriji, ko je vreme to še dovoljevalo, so Slovenci malodane med seboj tekmovali, kdo bo bolj blestel. Kos se je ustavil pri 231 metrih, Peter Prevc pri 226, Domen Prevc pri 232 in Zajc pri 226,5. Brez kiksov, brez padcev, brez kančka dvoma, kdo je favorit. Po svoje prvo zlato na SP v poletih je šel Lovro Kos v finalu z 208 metri, ko je veter že začel pihati v hrbet. A bolj kot skok ga je mučilo čakanje zatem: "Ko čakam v izteku, sem vedno bolj živčen." Pa ni bilo razlogov, saj se je Peter Prevc, ki je skakal za njim, kljub napaki s sobotne posamične tekme, ko je pristal pri najkrajši daljavi med vsemi, na 132 metrih, tokrat izkazal z najboljšo daljavo druge serije med vsemi Slovenci, 213,5 metra: "Na moštveni tekmi sem naredil velik preskok in pridobival pospešek v drugem delu leta."
A Avstrijci so takrat z zaostankom 17 točk spet začeli malo dihati za ovratnik. Za nameček je pred tretjo serijo tekmovalcem začel nagajati še sunkovit veter, kar je še posebno neugodno, ko je na vrhu zaletne rampe Domen Prevc, znan po tem, da skače toplo-hladno. "Razmere so bile nemogoče. Nihče v tretji skupini ni mogel čez 200 metrov," poudarja Peter Prevc, ki je bil s Kosom po besedah slednjega v izteku skakalnice kar na trnih. Nič bolje se na vrhu ni počutil Zajc, ki je še čakal na svoj nastop: "Ko je Domen odrinil, smo se vsi ustrašili." Logično; kot edini Slovenec ta dan je Domen pristal pri manj kot 200 metrih. A tudi 194 metrov je bilo kar za 17 metrov dlje od Avstrijca Jana Hörla, prednost Slovenije pa je s 17 točk narasla na 43 točk in pred zadnjimi skoki je bilo jasno, da je zmaga slovenska. "Moja prva misel ob pristanku je bila, kaj sem storil narobe. A potem sem videl, da so bile razmere slabe," je Domen Prevc opisal svoj skok. "Vesel sem, da sem naredil, kar sem moral v svoji konkurenci. Vsi fantje so naredili svoje."
No, Zajcu več niti ni bilo treba, pri 202 metrih je spustil smuči: "Ko sem videl zeleno črto, sem si rekel, dovolj je. Pred dvema tednoma nisem pričakoval tega razpleta." Ja, zdaj še s četrtega velikega tekmovanja zapored prihaja s kar dvema medaljama, kar bo obliž na rano po sobotnem razpletu na posamični tekmi.
Nepošteno ob zlato?
Spomnimo; branilec srebra iz Vikersunda je po petkovih dveh serijah vodil za kar 12 točk pred Stefanom Kraftom, v soboto pa so organizatorji zaradi vetra kar dve uri prestavljali nadaljevanje tekmovanja. Naposled so se odločili le za izvedbo ene serije in ta je bila usodna: po izjemnih skokih na koncu zlatega Krafta (228 m) in srebrnega Andreasa Wellingerja (229 m) Zajc ni znal odgovoriti enakovredno. Ob slabših vremenskih razmerah je resda prejel več kompenzacijskih točk (16, Kraft 7,3, Wellinger 9,7), a daljava je bila preskromna za kaj več kot končno tretje mesto. Čeprav je to že njegova deveta medalja z velikih tekmovanj v zadnjih dveh letih, je pred televizijsko kamero besnel: "Zelo mi je bilo žal, ker vem, da bi ob normalnih razmerah šel na zadnjo črto. Ni bilo vse od mene odvisno. To me je najbolj bolelo. Če bi bila poštena tekma, bi jih premagal za 50 točk." Jih je pač naslednji dan.
