Čez dva dni, 23. septembra, bomo v Sloveniji prvič obeležili dan slovenskega športa. Če kje, potem je tukaj državljanom tak praznik pisan na kožo - po športnih uspehih in po življenjskem stilu smo Slovenci športni narod. O tem, kako se je pobuda v manj kot dveh letih realizirala in kako nameravajo dan slovenskega športa zaznamovati, smo se pogovarjali z Janezom Sodržnikom, podpredsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije. "Osrednji dogodek bo v sredo dopoldan, ko na Trgu republike v Ljubljani pripravljamo proslavo. Govor predsednika Boruta Pahorja bo med drugim poslušalo vsaj 400 otrok iz vse Slovenije, predstavniki starejše populacije, invalidov, zaposlenih, stari sokoli. Popoldan bo na Bledu veslaška regata, posvečena prvi slovenski zlati medalji na olimpijskih igrah, osvojeni 23. septembra 2000 v Sydneyju."
Ideja o dnevu športa kot prazniku je zorela zelo kratko.
"Sprva so se mi smejali, ko sem razlagal, da bomo športniki dobili državni praznik. Ha ha ... ni teorije. Projekt je startal pred letom in pol, formalno pa maja letos na seji strokovnega sveta šport za vse, ki ga vodim. V rekordnem času nam je uspel skoraj zgodovinski podvig. Hodil sem naokoli ... Obiskal sem vse poslanske skupine in imel sem odločno podporo predsednika države Boruta Pahorja. On je 23. septembra lani organiziral dan odprtih vrat, na katerem je bila rekordna udeležba - prek 600 ljudi. Glavni promotor dogodka iz vrst športnikov je bil takrat Primož Roglič."
Tako bomo 23. septembra Slovenci terminu športni narod dali tudi formalno potrditev.
"Tako je. Moj naslednji cilj pa je, da bo ta dan dela prost. To se bo zgodilo v svetli bodočnosti."
Prvotni predlog praznika je bil 1. oktober, na dan ustanovitve prvega sokolskega društva v državi. Na koncu je obveljal 23. september, na dan, ko smo dobili prvi dve zlati olimpijski medalji. Kateri dan je po vašem bolj primeren za praznik?
"Absolutno 1. oktober. Nanj je vezana cela zgodovina slovenskega športa. 23. september je bil politična odločitev, nekoliko nasilno dejanje. A v tem trenutku je najbolj pomembno, da smo praznik dobili, da lahko z njim zaživimo in da temelji na vrednotah, ki jih vsi zagovarjamo."
Zdaj je športno udejstvovanje ogroženo zaradi ukrepov, ki jih narekuje koronakriza. Koliko škode je športu že naredila in kako globoko vanj lahko poseže?
"Škoda je že ogromna. Ne govorim samo o vrhunskem športu, kjer dolgo ni bilo normalnih treningov in še zmeraj ni mogoče organizirati normalnih tekem. Strahovite negativne učinke ima na vso populacijo, še posebno na šolarje. Samo omejevanje gibanja otrok v šolah zaradi varnosti pomeni strahovito nazadovanje v gibanju, ki je temeljni pogoj za razvoj mladih, tudi za njihovo mentalno zdravje. Pred korono je otrok v šoli na dan naredil najmanj 10.000 korakov - od ene učilnice do druge, med odmori, med igro. Zdaj jih naredi 3000."
Vodstvo olimpijskega komiteja je nedavno vladi predstavilo predlog, da bi bila telesna vzgoja v osnovnih šolah na urniku vsakodnevno. Torej nekaj povsem drugačnega od trenutne realnosti. Po pogovoru s premierjem, ko ste predlagali, da bi športu namenili tudi več državnega denarja, ste bili optimisti. Zatem je prišla napoved zategovanja pasu in za šport bo na voljo še manj denarja kot doslej. Je navdušenje nad vlado že splahnelo?
"Ubranili smo vsaj ves denar, ki je namenjen športnim programom. To je bistveno. Zmanjšanje se nanaša na investicije. Neposredne škode tako ne bo, ni pa možnosti za kakovostni napredek. Pri nekaterih predlogih nas še zmeraj podpirajo - s petim svežnjem vladnih ukrepov, vezanim na koronakrizo, naj bi 0,5 odstotka dohodnine, kolikor je lahko namenjeno za športne ustanove, dvignili na en odstotek. Hkrati naj bi donacije, ki jih lahko sedaj podjetja odobrijo v višini 0,5 odstotka, povišali na 20 odstotkov. Iz njihovih ust v božja ušesa."
Potrdilo, da ste naredili pomemben korak naprej, je tudi današnji obisk predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha v Sloveniji.
"Da, ideja je sicer bila, da bi prišel 23. septembra, a idealnega urnika nismo mogli sestaviti. Slovenija je prva evropska država, ki ima tak praznik. To je pomembno. Sedaj mi sogovorniki iz evropskih držav za to čestitajo, saj se zavedajo pomembnosti takega koraka za šport. Naše poslanstvo sedaj je, da dan športa ne mine kot običajen dan v letu, to mora biti pravi praznik. V organizacijskem odboru za dejavnosti na ta dan že sodelujejo vsa ključna ministrstva, vsa združenja občin, obe združenji ravnateljev, NIJZ, gospodarska zbornica, sindikati. Na prvem sestanku smo bili v stoodstotni zasedbi in soglasno smo podprli idejo o promoviranju dneva športa. Vsi se zavedajo, da gre za pravo stvar. V Sloveniji je zavedanje o pomenu športa na visokem nivoju. Slovenci hodimo, tečemo ... - športamo. In ugotovili smo, da je to za nas dobro. Od tega trenutka je to samo še zgodba o uspehu."