(VAŠ GLAS) Ne bo ti dolgčas, Anamarija

Borut Planinšič ml.
17.05.2022 07:01

V Tokiu je Eddy Alvarez postal komaj šesti v zgodovini, ki je osvojil medaljo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah. Leta 2014 je bil srebrn v štafetnem hitrostnem drsanju na kratke proge, lani srebrn v baseballu. Anamarija Lampič k sreči ni šla tako daleč.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Usain Bolt je v Dortmundu dojel, da je le - reklama.
Reuters

Zadeva ni kar tako. V Tokiu je Eddy Alvarez postal komaj šesti v zgodovini, ki je osvojil medaljo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah. Ameriški Edi je bil leta 2014 srebrn v štafetnem hitrostnem drsanju na kratke proge, lani srebrn v baseballu. Anamarija Lampič k sreči ni šla tako daleč. S preskokom iz smučarskega teka v biatlon ostane zimska princesa, poslej pač z orožjem v rokah.

Preveč je športnikov, ki so se šli še večje avanture od Anamarije, da bi jih vse naštevali. Seveda prvi pade na pamet Primož Roglič, njegov zasuk od smučarskega skakalca, ki je grdo padel v Planici, do šampiona kolesarstva. Tu so še Filip Flisar z dvakratno smučarijo, kolesarstvom in kuharijo (kdor pravi, da to ni šport, naj poskusi), Iztok Čop z veslanjem in smučarskim tekom ...

Še precej bolj nenavadne kombinacije so. Milko Đurovski, balkanska legenda nogometa, je bil balinar mariborskega kluba Angela Besednjaka. Seveda ni bil tako vsestranski kot njegov poznejši športni direktor pri NK Maribor Zlatko Zahovič, nekoč menda nadarjen smučarski skakalec in šahist. Mit pravi, da je Zaho remiziral z Anatolijem Karpovom in v Planici letel čez 200 metrov. Ampak, pazite, balinar Angela Besednjaka je bil tudi Milan Arnejčič. Slovita devetka iz Ljudskega vrta. Njegove št. 9 NK Maribor ni upokojili, balinarji pa nimajo številk na dresih, spomni naš nogometno-balinarski kolega Zmago Gomzi, ki je bil vsaj v tem delu neprecenljiva pomoč tokratni kolumni.

Imate še kategorijo dvoživk. Seveda je bilo to v časih bolj amaterskega športa lažje. Sočasno si bil as na več področjih ali pa si uprizoril sezonsko menjavo. Andrej Rečnik, denimo, je bil pozimi smučar Branika, štirikratni državni prvak, spomladi in jeseni se je prelevil v nogometaša Maribora, za katerega je dal sedem uradnih golov, zabijal jih je od Nakla v slovenskem pokalu do Bjelovarja v drugi jugo ligi.

Širni svet ponuja še več ekstremov. Saj poznate zgodbo Michaela Jordana, njegovo pot od največjega košarkarja v baseball do še večjega košarkarja. Pa avanturo Usaina Bolta, ikoničnega sprinterja. Da brzina ni dovolj, je ugotovil, ko je hotel igrati za Manchester United, vadil z Borussio Dortmund in za obrobni klub iz Avstralije celo res zaigral. Hiter, kot je bil, je hitro uvidel, da ga povsod zlorabljajo za reklamo. Še bolj nor poskus? Rafael van der Vaart, nekoč nogometni as Reala, finalist SP 2010, je šel v pikado. Poklicno, ne v gostilni. Debitiral je na odprtem prvenstvu Danske, dobil prvo tekmo, na drugi ga je tekmec ponižal kot v gostilni.

Magnus Carlsen je združil šah in poker. Duško Pavasović, slovenski Dalmatinec, tudi. A to se zdi naravna naveza, čeprav asa potegneš iz rokava, kmet pa je vedno pred tabo na šahovnici. Bolj čudno je, da je močna naveza tenisa in pokra, kar nekaj teniških milijonarjev se je znašlo za hazardersko mizo. Aja, da razčistimo - je poker šport? Seveda, saj je vendar Boris Becker dejal, da je pri pokru kot pri tenisu - ko zmaguješ, bi rad še. Veliki Boris je podpisal pogodbo z eno od pokeraških spletnih strani, služil s kartami, a končajmo tukaj. Nadaljevanje njegove življenjske zgodbe je, ko gre za denar, dovolj žalostno.

Anamarija Lampič bo zdaj poskusila to, kar je živel Sašo Grajf. V Sarajevu '84 in Calgaryju '88 je bil smučarski tekač, v Albertvillu '92, Naganu '98 in Salt Lake Cityju 2002 biatlonec. Ne le da se je naveličal tekaškega dolgočasja. Da se je v biatlonu v družbi olimpijskih prvakov pivo pilo za regeneracijo, da je po prvem Ruhpoldingu (ko je bilo še kaj več kot regeneracija) komaj prišel domov, da v biatlonu nihče ni bil vzvišen, če si na zajtrku sedel ob Oleju Einarju Björndalnu, se je z veseljem pogovarjal, je v letošnjem olimpijskem intervjuju razkril Mihi Dajčmanu. Prav tako vsestranskemu tipu, večerovcu in članu vinske nogometne reprezentance Slovenije.

Na nič ne namigujemo. Lampičeva najbrž v novi karieri ne bo srknila kakšnega več. A četudi ga bo - srečno, Anamarija!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta