Uroš Gramc
V Tokiu je Primož Roglič osvojil prvo slovensko zlato olimpijsko kolajno v kolesarstvu, v Parizu brez njegove prisotnosti in ob odsotnosti Tadeja Pogačarja takšnih ambicij v posamični vožnji na čas ni. Saj bi tudi z njima na ravninski trasi po mestnih ulicah na 32,4 kilometrov dolgi progi težko konkurirali specialistom, težkokategornikom, kot so Filippo Ganna, Joshua Tarling, Tobias Foss, Stefan Küng ... pa tudi Remcu Evenepoelu, ki po konstituciji odstopa od tipičnega kronometrista. Slovensko kvoto je zapolnil štirikratni slovenski prvak v uri resnice.
"Z uvrstitvijo v deseterico bi bil izjemno zadovoljen," je dejal Jan Tratnik, ki je v nedeljo zaključil dirko po Franciji. "Vemo, da so bili v enodnevnem kronometru vedno najboljši tisti, ki so se specifično pripravljali in niso prišli z grand toura, večkrat pa se je izkazalo, da ti ta naredi dobro za cestno dirko. Spremeniti ne morem nič več, poskušal bom uživati," je 34-letni Idrijčan razložil nepisana pravila. Niti mestna trasa mu ni povsem pogodu, a nanjo ni imel vpliva. "Raje bi imel vmes kak krajši klanec, sem pa že dobro odpeljal ravninske kronometre. Najbolj si želim, da bi imel dober dan, da bo počutje dobro, trasa ni toliko pomembna."
"Spremeniti ne morem nič več, poskušal bom uživati"
Po zelo izčrpavajoči dirki po Franciji se še ni sestavil. "Šel sem domov, počitka pa ni bilo ravno veliko. Na Touru sem bil zelo dober, boljši kot na Giru. Zadnje tri, štiri dni pa sem občutil, da je telo uničeno. Pride za tabo. Bilo je veliko stresa, ne le fizičnega, ampak tudi mentalnega," je povedal pomočnik Jonasa Vingegaarda. Vzel si je čas za užitek in popoln odklop od športa, a to so bili le trenutki. "V ponedeljek so bili starši v Nici in smo izkoristili dan na plaži. Naslednji trije dnevi so bili za regeneracijo, po dve uri na kolesu. Poskušam poslušati telo, po srčnem utripu, ker je bil nizek, sem opazil, da je še kar utrujeno. Petek je bil za dve malo hitrejši vožnji po pet minut, da aktiviram noge. Upam, da bo šlo."
Za cestno dirko v naslednjem koncu tedna ima višje cilje. "Bolj mi ustreza, je kot mini klasika, ne tako težka. Ker ni Pogačarja, bom imel več priložnosti zase (smeh), a za celotno ekipo je to zagotovo minus. Plus je pa to, da nismo izraziti favoriti. Za Tokio vemo, vsi so čakali, da bomo prevzeli čelo glavnine. Zdaj smo lahko v ozadju, da druge nacije opravijo več dela, in mi to izkoristimo," je že razmišljal o taktiki. Ta bo povsem drugačna, kot če bi imel ob sebi najboljšega kolesarja na svetu. "Malo me je presenetila njegova odločitev, v zadnjem tednu Toura sva govorila in se mi je zdelo normalno, da gre. Tadeja povsem razumem, tudi jaz se počutim čisto neuporabnega. Vem, kako je odpeljati Giro in Tour, on je dirkal še za generalno razvrstitev. Olimpijske igre mi ogromno pomenijo in sem želel priti." Doslej je nastopil že v Tokiu in prispeval levji delež k bronu Pogačarja na cestni dirki.
