Uroš Gramc
Slab začetek, dober konec, velja za uvodno tekmo moškega rokometnega turnirja olimpijskih iger. A žal tako lahko rečejo Španci, za Slovence, ki so izgubili z 22:25 (11:8), velja obratno. Po odličnem startu so v sredini drugega polčasa povsem popustili, naredili ogromno napak in praktično podarili zmago. Jezni in razočarani so korakali mimo novinarjev, med tistimi z najmanj grenkobe na obrazu pa je bil Kristjan Horžen. Drugi najmlajši član čete Uroša Zormana si sicer ni tako predstavljal olimpijskega debija niti ni pričakoval, da ga bo tako hitro dočakal. V zadnjem trenutku je vskočil po poškodbi Mateja Gabra in se dobro kosal z mnogo večjimi ter močnejšimi španskimi orjaki na šestmetrski črti, prispeval je tri gole.
Vajen, da so vsi večji in starejši
"Povečini so večji od mene, tega sem vajen. Naredil sem vse, kar sem lahko. Zagotovo se da še zmeraj boljše, ampak nismo tukaj zaradi individualnih predstav, samo ekipa na koncu šteje," nam je dejal rokometaš, ki je z žogo zrasel v Trebnjem, dozorel v Celju in nato odšel v Nemčijo, kjer je dve sezoni igral za Rhein-Neckar Löwen, v zadnji pa za Gummersbach. Pri 24 letih ni več najmlajši igralec, je pa drugi najmlajši reprezentant, zgolj Staš Jovičić Slatinek ima še leto manj. "Ja, še vedno moram nositi torbe. Pet najmlajših se razporedi za fizio torbe, valjčke, žoge, druge pripomočke … To bom zgleda še nekaj časa delal, ampak smo dobra klapa," se je zasmejal Dolenjec na svojih prvih olimpijskih igrah.
"Na vsak način moramo dati gol, z dvema rokama, če ne gre drugače"
"Vsi so mi razlagali, kako bo, ampak prave občutke dobiš šele, ko prideš na prizorišče. Olimpijska vas je ogromna, pričakoval sem veliko manjšo. Fasciniran sem, ko vidim velika imena. Seveda izkoristiš trenutek za fotografijo, če pride, ampak fokus je na naših predstavah. O tem smo se veliko pogovarjali pred odhodom, Sara Isakovič nam je predstavila, kako naj se vedemo. Vsi vemo, po kaj smo prišli, kaj je naš cilj," je povedal Horžen.
Španci so jih kaznovali
Na prvi tekmi ga niso uresničili. Sladko-kisla je bila zato njegova premiera na največjem športnem tekmovanju. "V prvem polčasu smo igrali res dobro, prejeli smo le osem zadetkov. Vedeli smo, kaj je njihovo glavno orožje, da ko bomo začeli po nepotrebnem izgubljati žoge, grešiti 'zicerje', nas bodo kaznovali s hitrimi protinapadi. To se nam je začelo dogajati, čeprav smo se v garderobi dogovorili, da moramo z enako strpnostjo igrati v drugem polčasu. Brez tehničnih napak. V desetih minutah so naredili razliko," je črto pod obračun potegnil krožni napadalec. Ni se preveč obremenjeval s porazom: "Nimamo kaj, še vse je pred nami. Odigrali smo najboljšo tekmo v tem poletju. Škoda, da nismo zmagali, ampak, kar je bilo, je bilo in gremo samo naprej. Verjamem, da se bomo za Hrvaško dobro pripravili."
Hrvati naj se zavedajo, kam so prišli
Nemci so v prvem krogu v skupini A premagali Japonce (30:27), Hrvati Švede (30:27). Tekma z južnimi sosedi bo pomembna ne le za napredovanje, vedno ima posebno draž. "Mislim, da nas bodo tepli, mi jih moramo še bolj. To bo prava moška tekma, pravi derbi. Prijatelji smo, ampak vemo, da so tudi oni namazani z vsemi žavbami. Spoštovanja na igrišču ne bo nobenega, to jih je treba že od prve minute, bom rekel kar po domače, žgati, da se bodo zavedali, kam so prišli. Imamo karakter, imamo moč, imamo vse. Kakovost ni na nobeni strani, samo želja je in pokazati je moramo še več. Veselimo se te tekme," je dejal Miha Zarabec. A treba bo dvigniti nivo igre: "Moramo narediti korak naprej. Kar si priigramo, moramo zabijati, in ko nam bo steklo, sem prepričan, da se bomo vsi še dodatno sprostili in bo še več energije v glavi, v nogah … Čakamo ta trenutek, da nas ponese, in ko zadihamo, smo najboljši. Veliko še imamo pokazati."
Bilo bi dobro, da so se kaj naučili, črne minute se Sloveniji niso pripetile prvič. "Že na vseh treh pripravljalnih tekmah smo jih imeli, ko so tekmeci naredili delni rezultat 5:0, 6:0, 7:0. Rekli smo, da moramo takrat ustaviti igro in na vsak način dati gol, z dvema rokama, če ne gre drugače. Ampak mislim, da se tega nismo držali, malo smo izgubili fokus še zaradi sodnikov. Sem pa ponosen na fante, mislim, da smo opravili tekmo z odliko. Na žalost nismo zmagali, ampak lahko pozitivno zremo naprej." Ali bo na naslednji tekmi zaigral, Horžen še ne ve.
Že ta nastop je bil zanj presenečenje, priložnost je dobil po poškodbi mečne mišice Mateja Gabra: "Mislim, da mi bo ostal v lepem spominu. Olimpijske igre so največ, kar lahko človek doživi. Še dva dni pred tekmo sem bil rezerva. Na žalost se je Gaber poškodoval, tega nikomur ne privoščim. Vskočil sem jaz, mogoče bo jutri nekdo drug. Vsi smo tukaj - in tudi tisti, ki čakajo doma - z enim ciljem. Čakamo svojo priložnost, in ko pride, jo skušamo maksimalno izkoristiti." Horžen je eden od treh igralcev, ki kot rezerve niso bili nastanjeni v olimpijski vasi, a naj bi po priključitvi ekipi dobil stalno bivališče: "Saj sem že zdaj bil ves čas z ekipo, le spat sem hodil v svojo posteljo v hotel, ki je oddaljen dve minuti."
