Uroš Gramc
Da ima Slovenija vrsto odličnih kolesarjev, je potrdila 19. etapa 110. dirke po Franciji. Če enemu ne gre, stopi v ospredje drugi ... In tretji! Matej Mohorič je izkoristil praktično zadnjo priložnost letos, v begu trojice, ki je šla iz večje skupine v ospredju v zadnjih 30 kilometrih precej razgibane etape na poti proti Parizu, je bil najhitrejši v sprintu. Vknjižil je še svojo tretjo zmago na največji dirki na svetu. Pomagal mu je Avstralec Ben O'Connor, ki je na ciljni ravnini zgodaj stopil na pedale, Kasper Asgreen, najboljši že dan prej, se je pognal za njim, 28-letni Gorenjec pa je švignil mimo na ciljni črti. Šlo je tako na tesno, da ni upal dvigniti rok. Četrto mesto med osmerico prvih zasledovalcev, pretežno sprinerjev, skupno pa sedmo, je zasedel Luka Mezgec.
Vse je moralo biti popolno
"Prevladala je želja. Imel sem zelo dobre noge, čeprav niti približno ne na nivoju ostalih. Verjel sem vase, v vse priprave, v vse, kar žrtvuješ, da si lahko tukaj. Ves čas sem bil na robu svojih zmožnosti. Vedel sem, da moram narediti vse perfektno. Ko je O'Connor, ki ni tako hiter, začel sprint, je moral Kasper odreagirati. Ne vem sicer, kako je zmogel po takšni etapi dan prej, ko je zmagal. Prav tako sem vedel, da če startam 100 metrov do cilja in naredim vse popolno, da imam možnost. Nato sem le še vrgel kolo in vse ostalo prepustil bogu. Gino (Mäder, op.p.) je z nebes poskrbel, da sem jaz zmagal," je povedal Mohorič, ki se je spomnil nedavno preminulega moštvenega kolega pri Bahrainu.
Pred dvema dnevoma je bil na cilju kraljevske etape v Courchevelu kljub 37 minutam zaostanka za zmagovalcem in na repu uvrščenih tako utrujen, da je brez besed odšel mimo nas na avtobus. Tokrat je bil najboljši in je kar vrelo iz njega. "Kruto je biti kolesar svetovnega kova, ker so vsi tako dobro pripravljeni, da trpiš kot žival. Želel bi si, da vsak od nas dobi etapo, ker vem, koliko to pomeni. A ne gre. Na prelaz Loze me je bilo kar sram pred navijači, ker sem bil tako utrujen. Tri, štiri mesece si zdoma, pol leta ne vidiš otrok, potem pa se počutiš neumno, ko loviš časovno zaporo. A potem pride dan, ko se udarimo najmočnejši. To sem naredil za družino, za ekipo. Čustven sem, ker vem, koliko sem naredil za to," je povedal Gorenjec, ki se je spraševal, kako bo v novi, predzadnji etapi ulovil časovno zaporo.
Še Pogačar po etapno zmago
Kar šest kategoriziranih prelazov čaka v zadnjem težkem dnevu peloton, največ letos, a čeprav v Vogezih niso vršaci kot v Alpah ali Pirenejih, se bo na 133,5 km med Belfortom in Le Markesteinom nabralo 3500 višinskih metrov. Prireditelji so traso testirali na lanskem ženskem Touru, s katerega so združili najtežji in odločilni etapi. Z zadnje so vzeli prelaz Balon Alzacije (11,5 km in 5,2 odstotka naklona), ki je bil sicer prvi pravi gorski vzpon v zgodovini moške dirke že leta 1905, in s predzadnje "dvojček" Mali Balon (9,3 km in 8,1 odstotka) - prelaz Platzerwasel (7,1 km, 8,4 odstotka), od katerega je še osem kilometrov (malo navzgor, več pa navzdol) do cilja. Zadnja dva sta prve kategorije, prvi druge, vmes so postavili še trojico, na katerih se bodo zbirale točke (Croix des Moinats, Grosse Pierre, Schlucht), in še kakšnega brez. Skupaj se bo uradno cesta navkreber vlekla čez 40 kilometrov. "To bo velik dan, mislim, da bo šlo kar na polno," je še eno veliko bitko napovedal Italijan Giulio Ciccone (Lidl-Trek), ki bo skušal ubraniti še zadnje napade na pikčasto majico. Med najhujšimi tekmeci sta zmagovalec kraljevske etape Avstrijec Felix Gall (AGR2-Citroen), ki ga je morda zamikala tudi ta trofeja, in Jonas Vingegaard, ki bo najbrž bolj pazil na Tadeja Pogačarja.
Danec se namreč noče spraviti v težave, preveč je garal, da bi ga neprevidnost in lagodnost stala rumene majice. Komendčan se je sicer njej (javno) odpovedal. "Vesel sem, da sem na drugem mestu. Če pogledam širšo slike, je bila dirka zame zelo dobra. Par dni smo nosili rumeno majico, slavili smo v dveh etapah in v Parizu bi lahko imeli dva kolesarja na stopničkah. To se bomo trudili obdržati in se boriti še za zmago v etapi," je povedal 24-letni Gorenjec, ki je bil najboljši v šesti etapi. Prvo slavje za Emirate je že v uvodnem dnevu vknjižil Adam Yates, z Britancem pa sta blizu, da se skupaj veselita tudi na Elizejskih poljanah. Predvsem slednji se bo moral še boriti, 1:16 minute ima prednosti pred Špancem Carlosom Rodriguezom (Ineos) in še 18 več pred bratom dvojčkom Simonom (Jayco-Alula).
Rezultati, 19. etapa, Morains-en-Montagne-Poligny, 172,8 km: 1. Matej Mohorič (Slovenija/Bahrain Victorious) 3.31:02 (povp. hitrost 49,1 km/h), 2. Kasper Asgreen (Danska/Soudal-QuickStep) isti čas, 3. Ben O'Connor (Avstralija/AG2R) +0:04 ... 7. Luka Mezgec (Jayco-Alula) 0:39, 42. Tadej Pogačar (oba Slovenija/UAE Emirates) 13:43; vrstni red: 1. Jonas Vingegaard (Danska/Jumbo-Visma), 2. Pogačar +7:35, 3. Adam Yates (Velika Britanija/oba UAE Emirates) 10:45, 67. Mohorič 3.19:36, 112. Mezgec 4.25:03.
