Miha Dajčman
Nogometaše Maribora do reprezentančnega premora čakajo tri zelo pomembne tekme. V play-offu konferenčne lige si bodo proti Djurgardnu skušali zagotoviti nastope v osrednjem delu enega od treh Uefinih klubskih tekmovanj po kar sedmih letih, vmes bodo v nedeljo v Ljudskem vrtu igrali prvi večni derbi sezone. Četrti evropski tekmec 16-kratnih slovenskih prvakov je spoštovanja vreden 12-kratni prvak Švedske, ki je v konferenčni ligi igral v sezoni 2022/23. Toda eden od treh velikanov Stockholma je premagljiv, s klubi s severa Evrope pa imajo vijoličasti že kar nekaj izkušenj. V švedski prestolnici so pred petimi leti v kvalifikacijah za evropsko ligo napredovali proti AIK-ju, dve sezoni kasneje pa na Tele2 Areni, kjer bo na umetni travi tekma tudi v četrtek, klonili proti Hammarbyju.
Na Švede se bodo v strokovnem štabu Maribora zagotovo lahko dobro pripravili, po 18 krogih švedske lige Djurgarden zaseda tretje mesto z enakim številom točk in tekmo manj kot drugi Hammarby, bržkone bodo za kakšen nasvet prosili tudi Maxa Watsona, ki po odhodu iz Maribora nosi kapetanski trak Norrköpinga. Več skrbi snovalcem taktike pod Kalvarijo bržkone povzroča sestava moštva. Netipično zanj se je Ante Šimundža na začetku sezone večkrat odločil za drastično rotiranje postav. Vpliv na to so imele lažje poškodbe, hkrati pa se iz tedna v teden potrjuje, da na nekaterih igralnih mestih trener nima ustreznih rešitev in z deljenjem minutaže išče nove. Že res, da je osrednji del moštva Maribor po koncu prejšnje sezone zadržal, s čimer se je pohvalil športni direktor Marko Šuler, toda nekaj odhodov se je zgodilo, potrebne okrepitve so prišle pozno, hkrati pa se novinci še niso izkazali kot igralci, ki bi lahko prevzeli pomembno breme.
Brez zadnjega veznega, če Vrhovec ni zdrav
Na mestih zadnjih veznih sta tekme po pravilu začela brata Žiga in Jan Repas, ki sta bila v preteklosti bolj vajena igrati višje v formaciji. Kreativnost obeh je bila zaradi njunih po novem bolj obrambnih vlog v ozadju. Priložnost je ob rotacijah na tem mestu v zadnjih obračunih dobil 17-letni Karol Borys, ki je poleti v Ljudski vrt prišel kot posojen nogometaš. Poljak je nakazal, da besede o njegovi odlični tehnični podkovanosti niso iz trte izvite, toda najstniku manjka čvrstost, ki jo potrebuje za kosanje s konkurenti v članskem nogometu, v osnovi pa je Borys napadalni vezist. Čvrstost ima Blaž Vrhovec, ki se je nenadejano hitro vrnil po vnovičnih težavah s kolkom, toda z mankom treningov iz pripravljalnega obdobja je težko pričakovati, da bo pripravljen na vse zahteve, ki jih prinaša igranje na dveh frontah.
Da na tem mestu v postavi Maribora ostaja vrzel, je bilo jasno že v pripravljalnem obdobju in na začetku sezone, ko je v sredini igral kar kapetan Martin Milec, toda hitro je sledilo spoznanje, da Račan pomembnih tekem na tem mestu ne more igrati. Alen Dizdarević, ki se je kot rešitev ponujal dlje časa, pa je v želji po večji minutaži včeraj uradno postal nekdanji član Maribora. Enigma ostaja status Marcela Lorberja. V prejšnji sezoni je 20-letnik vpisal 39 nastopov, v tej je dobil le piškavo minuto v podaljšku tekme v Romuniji.
Premešana zadnja vrsta
Nekaj težav imajo Mariborčani tudi s sestavo obrambne linije. Prva izbira za osrednja branilca sta Sven Šoštarič Karič in Lan Vidmar. Slednji v začetku sezone, ko se je vrnil po poškodbi ob zaključku prejšnje, ni več tako prepričljiv, kot je bil spomladi. Bradley M'Bondo je z nekaj dobrimi predstavami zaostril konkurenco pred vratarjem. Pijus Širvys in Martin Milec sta prvi izbiri na bočnih položajih, četudi kdaj ne igrata na svoji primarni poziciji, oba se namreč najbolje znajdeta ob desni liniji. Zdaj Šimundži zbuja skrb lažja poškodba kapetana. V prvenstvu je na desnem boku tako dve tekmi začel Behar Feta, ki se bolje znajde na krilu.
Snovalec taktike vijoličastih je pred dnevi potarnal, da nekateri nogometaši še niso dovolj izkušeni za izzive, s katerimi se Maribor sooča na začetku sezone. Bržkone je s tem ciljal tudi na Feto, predvsem pa na 17-letnega Borysa in 18-letnega krilnega nogometaša Nika Grlića, ki solidno izkorišča priložnosti v prvenstvu, ki so mu namenjene tudi zaradi pravila, da mora ligaško tekmo začeti vsaj en domači igralec, ki je kandidat za mlado reprezentanco. Dobro za Mariborčane je, da se vrača Gregor Sikošek, ki je bil po poškodbi kolena dolgo odsoten, toda forma iz njegovega zadnjega reprezentančnega obdobja se zdi še daleč.
Bo Mbina izrinil Beugreja?
V napadalnem delu zvezne vrste ima Šimundža največjo izbiro. Josip Iličić in Hilal Soudani kljub veteranskim letom še vedno premoreta kvaliteto, s katero lahko odločata tekme. Toda pri obeh se tudi v tej sezoni pojavljajo poškodbe. Za Maribor bo lažje, ko bo tudi Maks Barišić našel samozavest, ki jo je kazal v dresu Kopra. Redwan Bourles je vse boljši, Marko Božić pa ne poveže dobrih predstav. Arnel Jakupović predvsem v prvenstvu dosega gole, učinkovitost bi moral prenesti še na evropske tekme.
Če je mesto vratarja zacementirano, saj Ažbe Jug znova kaže solidne predstave, pa se poraja vprašanje: s kom v napadu? Jakupović si tam želi igrati, a ga Šimundža uporablja tudi na krilu in za napadalcem. Tekme začenja Etienne Beugre, ki pa kaže nihanja v predstavah. Končno ima Maribor visokega, robustnega napadalca, a se 23-letniku iz Slonokoščene obale dogajajo tudi začetniške in taktične napake, na kar opozarja Šimundža. Orphe Mbina je zaigral štirikrat in še ni zadel, je pa uspešno izvedel enajstmetrovko proti Vojvodini.
Mariboru je v prvih tednih sezone uspelo doseči enega od zastavljenih ciljev in si priigrati vsaj osem evropskih tekem. Čeprav se je po porazu z Botevom iz Plovdiva zdelo, da bi se moral zgoditi čudež, da bi Mariborčani jeseni igrali v Evropi, je zdaj ta uspeh dosegljiv. Toda za igranje na dveh frontah bi Maribor potreboval dodatne kadrovske rešitve, da zaradi konferenčne lige ne bi trpelo prvenstvo, v katerem so Mariborčani na dveh od štirih tekem že remizirali.
