Magnolija je listopadno drevo ali grm, ki lahko v drevesni različici doseže do 30 metrov višine, odvisno od vrste. Magnolije so velik rod z okoli 340 različnimi vrstami. Sorodni vrsti sta tulipanovec in zvezdasti janež.
Sulanževa magnolija je med nižjimi svoje vrste in doseže komaj šest metrov višine, a ima zato širšo, grmasto zastavljeno krošnjo. Zelo dobro uspeva na neapnenčastih tleh ter je odporna proti vetru in urbanim onesnaževalcem. Zaradi svoje nezahtevnosti, lepih in prijetno dišečih cvetov ter lepega izgleda celotne rastline jo lahko občudujemo po številnih vrtovih in parkih po celem svetu. Cvetovi, veliki tudi do 25 cm, so belo-roza barve in se na drevesu pojavijo pred olistanjem, od marca do aprila.
Na Kitajskem je simbol ljubezni
Na robu Slomškovega trga najdemo z drevesno tablico označeno Sulanževo magnolijo pri izhodu v Orožnovo ulico. Na drugem koncu tega parka kraljuje s svojimi čudovitimi belimi, zvezdastimi cvetovi druga vrsta magnolije (Magnolia stelata). Magnolije so razvile posebne trpežne cvetove in pestiče - v bran pred hrošči opraševalci. Cvetovi magnolije ne proizvajajo nektarja, pač pa cvetni prah, ki ga raznašajo opraševalci.
Tudi nekatere današnje magnolije so dolgožive rastline in lahko dočakajo 200 let ali več. Uporaba delov magnolije je znana zlasti v farmacevtski industriji in ljudski medicini. Manj znano pa je, da so posamezni deli magnolije uporabni tudi v prehrani. Tako so na Japonskem in v Veliki Britaniji vloženi cvetovi magnolije posebna delikatesa.
Magnolija je na Kitajskem in nekaterih drugih deželah simbol ljubezni, zvestobe in moči. Po feng šuju, starodavni kitajski veščini urejanja zunanjega in notranjega prostora, zasaditev magnolije pred hišo spodbuja srečno življenje, zasaditev ob zadnji strani hiše pa spodbuja finančno blaginjo.