Jože Ekart je človek z veliko talenti, neumoren ustvarjalec na različnih področjih. Glasbenik z bogato bero nagrad doma in v tujini, pisec dramskih besedil, igralec, pisatelj, pesnik, humorist, radijski voditelj, režiser, scenarist. Ustvarjalnost in kreativnost sta mu dani od mladih nog, kar uspešno predaja naprej s svojimi deli. Njegovo otroštvo je bilo pestro, saj so starši Ekartovega Pepija, kot ga kličejo, imeli gostilno v Prepoljah, kjer se je zbirala pisana množica ljudi. Kot zvedav fantič je velikokrat poslušal očeta, ki je bil ljudski godec in je igral na številnih gostijah.
Jožetova glasbena pot pa se je začela z Ansamblom Ekart zdaj že davnega leta 1975. Z njim je nastopil ne le po Sloveniji, ampak tudi na turnejah po Ameriki, Kanadi in Avstraliji ter v Evropi. Tako so tudi promovirali našo državo in Ekart še svojo občino Starše. Prejeli so številna priznanja. Po letih 38 letih vodenja ansambla se je Ekart posvetil ljubiteljskemu gledališču. Njegovo delo je z organizacijo TV-oddaj, kulturnih dogodkov usmerjeno v ohranjanje gledališke tradicije, skrb za slovenski jezik in ohranitev narečja. Neprestano spodbuja nove dejavnosti. Na oder je postavil številne gledališke predstave različnih žanrov, od komedije, drame, muzikala, svetopisemskih zgodb, humoreske do zgodovinskih iger. Loteva se predstav drugih avtorjev, ustvarja pa tudi avtorske.
V Prepoljah je leta 1999 ustanovil Kulturno društvo Urška in v njem ustvarjal dobrih enajst let. Zatem je z ljubitelji kulture ustanovil Kulturno- glasbeno društvo (KGD) Ptičica, ki bo naslednje leto praznovalo 20. obletnico. Gledališki zanesenjak se vsakega projekta loti z veliko odgovornosti in ima spoštljiv odnos do vseh sodelujočih v delovni skupini, saj se zaveda, da je to pogoj za uspešnost. Od leta 2012 je tudi član Društva slovenskih pisateljev, v zadnjih desetih letih je napisal štiri knjige: Rime, ki jih piše srce, Spomin na gostijo, Kje je moj mili dom in Od Urške zvoni. "Napisal sem tudi televizijsko nadaljevanko Na brazdah ljubezni v enajstih delih, ki je imela več kot milijon gledalcev. Osnovni namen nadaljevanke je ohranjanje in promoviranje bogate preteklosti. Mladim v spoznanje, starejšim v spomin."
Za njegovo delo in prispevek so mu letos v občini Starše podelil najvišje priznanje – naziv častni občan občine Starše. Kako je ostal zvest in vpet v lokalno okolje, glede na to, da so se mu marsikje odpirala vrata? "Vedno rad poudarim, da sem kot drevo, ki ima korenine na Dravskem polju in krošnjo, ki se razprostira daleč naokoli." O slavi ni nikoli razmišljal, pravi, "sem se pa veselil vsakega koraka v pravo smer".
V letih njegovega udejstvovanja se je spremenil tudi način komuniciranja. Sedaj aktualna družbena omrežja marsikdo iz njegove generacije zavrača, on pa jih zaradi narave dela uporablja. "Danes je takšno komuniciranje nuja. Nekoč je bil dovolj navaden 'pecikel', da si skočil od lokala do lokala in zbral potrebne informacije, kolege. Kasneje je kolo zamenjal avto, v veliko pomoč nam je bil in je še vedno telefon. Spominjam se, da sem pred leti za 42-dnevno turnejo po Avstraliji vsa sporočila faksiral. V vrsti sem čakal na pošti in pošiljal fakse."
Na glasbenih in gledaliških odrih je doživel ogromno, tudi manj lepe zgodbe in prav iz teh se lahko veliko naučiš, pravi. Talente, svoje sposobnosti je odkrival v različnih obdobjih življenja. "Za vsako področje je potreben čas, ki te izpolnjuje in uči, da je sleherni dan darilo. Potrebno je tudi potrpljenje, ki krepi in daje upanje, da vse bolj samozavestno stopaš po poti življenja. Potrebna so leta in življenjska kilometrina. Življenje je lepo, zanimivo in pestro, če le imaš odprte oči, da vidiš srce, da vzljubiš, ter veliko mero volje in upanja, da boljše in lepše izkoristiš vse danosti." Vsaki od vlog v življenju se predaja s srcem in ljubeznijo. Nobeni ne daje prednosti. "Pri vsakem delu je pomembno, da delaš s srcem in dušo. Še posebno v ljubiteljski kulturi. Razmišljanja o dobičku ni, kulturo moraš imeti rad. Posvetiti ji moraš veliko prostega časa, da lahko v lokalni sredini najdeš somišljenike in kulturne ustvarjalce. V KGD Ptičica, kjer sem predsednik, smo vpreženi v ta kulturniški voz člani različnih starosti. Predvsem si želimo k sodelovanju pritegniti čim več mladih, ki so garant, da se bo naše delo nadaljevalo."
Na stanje v kulturi gleda s kritičnega vidika, a tudi pozitivno. "Žalostijo me stvari, ki se pogosto dogajajo ob kulturnem prazniku. Nesprejemljivo je, da v ospredje stopajo politična preigravanja. Prešernov dan naj bo kulturni dan, v katerem bomo uživali vsi, ki imamo kulturo radi. Kultura nas je popeljala skozi tisočletja, nas združevala, nas ohranila kot narod, zato bi morala biti bolj cenjena in spoštovana. V občini Starše vsa kulturna društva pridno delamo, čeprav je žalostno, da nimamo kulturne dvorane. To je velika škoda. Upam, da jo bomo v prihajajočih letih dočakali. Mislim, da lahko le na ta način zagotovimo, da bo ljubiteljska kulturna dejavnost v občini živela tudi v prihodnje. Tudi brez podpore občine društva ne bi mogla delovati."
Meni, da živimo v izjemno lepi deželi. "Nič čudnega, če sem večino svojega dela posvetil domovini, domačim krajem in ljudem. Me pa moti, da mnogi vseh teh lepot ne vidijo, ne spoštujejo jezika ne nacionalnih vrednot in jim je vse, kar je tuje, lepše in boljše. Za takšno miselnost krivim najvišje državne ustanove, ki imajo mačehovski odnos do lastne države, tudi na televiziji je vse manj slovenske produkcije. Sam nisem bil nikoli član politične stranke in tudi ne bom. Moja edina stranka, ki ji pripadam in ji ostajam zvest, je domovina, Slovenija."
Kot velik ljubitelj narave izpostavlja tudi te lepote naše države. "Veliko sem hodil in še hodim v hribe. Na vrhu si vzamem čas, da zadiham, občudujem naravo, zajamem lepote, ki so mi dane v tistem trenutku. Z grozo opazujem ljudi, ki na vrhu v svoji ihti vidijo le malo lepega, saj hitijo in jim je bistveno napraviti sto ali več posnetkov, da bodo prijateljem pokazali, kje so bili. Prazni so prišli in se z gore še bolj prazni vračajo."
Zdaj končuje novo avtorsko nadaljevanko z naslovom Korenine. "Na vrsti so pregledi besedil, priprava scenarija, produkcijski načrt, kasting, kmalu sledijo ogledi terena in tako dalje. Nadaljevanka je živa materija, ki se spreminja, tudi ko misliš, da je že vse končano. Manjše spremembe se zgodijo tudi med snemanji."
Od kod črpa moč za vso aktivnost? "Kvaliteta življenja je odvisna od številnih dejavnikov. Pomembno je, da ne čakamo, kaj bo za nas napravil čas, ampak razmišljamo, kaj bomo mi naredili z njim. V življenju je veliko priložnosti. Izkoristimo jih, prav je, če damo vsakemu dnevu priložnost, da je najlepši." Dokler bo mogoče, bo torej zajemal iz studenčka življenja in puščal drobne sledi, še pravi kulturnik Jože Ekart.
