V okviru EU-projekta, Erasmus +, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, bosta Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik (VSGT Maribor) predstavljala mariborske drevorede. Vsak zase in vsi skupaj so drevoredi pomembna zelena dediščina. Drevesni turizem, drevesni velnes in drevesna kulinarika postajajo pomemben del trajnostnega mozaika.
Tokrat predstavljamo drevored navadnega divjega kostanja v Mestnem parku. V 19. stoletju so po vsej Avstro-Ogrski začeli saditi navadni divji kostanj, zato je našel svoje mesto tudi v našem parku, ki je takrat nastajal. Dvostranski drevored navadnega divjega kostanja vzporedno od Akvarija-terarija Maribor velja za najstarejši zeleni del tega parka. Drevesa so sadili za okras, senco in kot pomemben slogovni element nastajajočega parka. Zaradi bolezni, škodljivcev, ujm in starosti je bila velika večina dreves v drevoredu od takrat že nadomeščena z novimi. Za najstarejše drevo iz začetkov prvih zasaditev med letoma 1869 in 1872 velja kostanj na koncu drevoreda, na desni strani pri potoku, v katerega se je zagozdila okrasna ograja. Tudi sicer velja ta drevesna vrsta za dolgoživo in lahko doseže tudi okoli 300 let.
Divji kostanj je pomembno sooblikoval mestne parke, vpadnice, drevorede
Navadni divji kostanj (Aesculus hipoocastanum L.) je listopadno drevo iz družine sapindovk. Najbolje uspeva na globokih, odcednih, dovolj vlažnih, kislih do nevtralnih tleh ter na sončnih in polsenčnih legah. Korenine zrastejo daleč preko kapi krošnje.
Gre za drevesno vrsto, ki je zaradi svojih kvalitet pomembno sooblikovala parke, trge, mestne vpadnice, obcestne drevorede, vrtove in druge javne zelene površine v Mariboru in okolici, kjer so bila nekoč ta drevesa.
Mariborski Mestni park velja zaradi velike kulturno-pričevalne, krajinskoestetske in dendrološke vrednosti za naravno vrednoto lokalnega pomena.
