Zmago Gomzi
Judo klub Železničar Maribor je bil ustanovljen leta 1954 kot sekcija Železničarskega športnega društva (ŽŠD) Maribor, od leta 1972 pa deluje kot samostojni klub. Je eden najstarejših judo klubov v Sloveniji, pohvali se lahko z bogato zgodovino, ki je bila posejana tudi z odličnimi dosežki. Dobršen del zgodovine je pisal tudi Rudi Blažič, najprej kot odlični tekmovalec, nato kot uveljavljeni in ugledni trener, vmes pa tudi kot neutrudni delavec v organih kluba, nekaj let tudi kot podpredsednik. To nedeljo, 17. decembra, bo legenda mariborskega judo kluba, mojster črnega pasu 7. dan, dopolnil 80 let.
Od slovenskega do jugoslovanskega prvaka
Z judom se je začel ukvarjati kot srednješolec. "Trenirali smo v telovadnici v Smoletovi 5 v Mariboru. Bil sem med najmlajšimi in sotekmovalci so me metali kot vrečo. Toda s trdim delom sem hitro napredoval, začel tekmovati in uspehi niso izostali," se spominja začetkov. Njegova razkošna nadarjenost za judo se je hitro uveljavila. Najprej je začel mešati štrene najboljšim slovenskim mladincem, leta 1965 pa je na prvenstvu v Ljubljani osvojil prvi naslov članskega prvaka Slovenije v kategoriji do 70 kg. "Dosežek sem istega leta nadgradil z naslovom jugoslovanskega podprvaka na prvenstvu v Beogradu. Po finalnem dvoboju proti Srbu Spasoju Saviću sem bil žalosten, saj so me sodniki oškodovali. Prvenstvo mi je v spominu ostalo tudi po čudnem tekmovalnem ustroju, saj sem do finala moral na tatami kar enajstkrat," pojasni Blažič, ki je za tem ves prosti čas namenjal judu. "Nisem hodil po prireditvah in gostilnah, živel sem športno, samo za judo, več sem bil v kimonu kot v civilnem oblačilu, ni veliko manjkalo, da bi tudi k spanju legel v kimonu. Če bi v tistih letih moral k maši, bi v cerkev verjetno šel v kimonu," smeje pove Blažič, ki si je pod vodstvom trenerja Staneta Iršiča utiral pot na vrh jugoslovanskega juda. "Leta 1966 je bilo moje trdo delo poplačano z naslovom jugoslovanskega prvaka v kategoriji do 70 kg. Na prvenstvu v Novem Sadu sem pometel s tekmeci, v finalu tudi s Hrvatom Jurico Biljanom," razloži Blažič.
Mariborski judoist si je z naslovom prvaka zagotovil mesto v reprezentanci Jugoslavije in kot njen član nastopil na dveh evropskih prvenstvih. "V Lozani sem osvojil sedmo mesto, v Luksemburgu nisem bil tako uspešen. Iz tistih let se spominjam še nekaterih vidnih dosežkov, med drugim sem bil leta 1966 mednarodni prvak Poljske, leta 1969 sem osvojil Baumgartnov pas, kot posebnost pa lahko omenim, da sem po letu 1965 v vseh tedanjih petih težnostnih kategorijah - do 63 kg, 70, 80, 93 in nad 93 kg - osvojil naslov slovenskega prvaka. Zadnji dvoboj sem imel leta 1973 na slovenskem prvenstvu v Mariboru, kjer sem v kategoriji do 93 kg v finalu ugnal poznejšega odličnega judoista bistriškega Impola Antona Leskovarja," Blažič še dodatno osvetli svojo dolgo in uspehov polno tekmovalno pot in doda: "Kot judoist sem bil popolni amater, za tekmovalne dosežke nisem dobil prebite pare. Sem pa dobil Cizljevo plaketo in več drugih priznanj, sem tudi častni član JZ Slovenije."
Priimek Blažič v judu ostaja
Rudi je največji krivec, da se je priimek Blažič tudi po njegovi končani tekmovalni poti obdržal v slovenskem judu. Za ta šport je navdušil oba sinova, Borisa in Iztoka, ki pa nista dosegla njegove slave, čeprav sta bila v mlajših starostnih kategorijah zelo uspešna. Je pa na dobri dobri poti, da njegovo slavo doseže in preseže njegov 17-letni vnuk Gal. "Sin Iztoka in njegove življenjske sopotnice Anje Kaučič z velikimi koraki stopa na trnovo pot športa, ki je zaznamoval našo družino. Je izjemno nadarjen, deloven in učljiv. Za njegov športni razvoj skrbita predvsem starša, občasno tudi njegov stric Boris. Na Gala sem zelo ponosen, v judu je moja kopija, pomembno je, da ima glavo na pravem mestu. Pred njim je svetla prihodnost, želim, da bi bil boljši od mene. Že četrto leto zapored je najboljši judoist v svoji starostni in težnostni kategoriji v Sloveniji. Njegov največji dosežek je bronasta kolajna v kategoriji do 55 let, ki jo je osvojil na evropskem kadetskem prvenstvu junija letos na Portugalskem," s pohvalami na račun vnuka ne skopari dedek. "Da bi še hitreje napredoval, sta z očetom Iztokom letos prestopila v JK Impol iz Slovenske Bistrice, kjer ima Gal tudi ustrezne sparinge na treningu."
Tudi Blažič je bil trener kar od leta 1972 do konca leta 2022, vmes pa je bil tudi uveljavljeni sodnik v tem športu. Trener je bil večidel v JK Železničar, vmes je pet let vodil člansko ekipo Gorišnice. Vzgojil je na stotine judoistov, nekateri med njimi so bili izjemno uspešni. Denimo Mitja Jenuš, ki je kot član JK Železničar leta 2009 na evropskem prvenstvu do 23 let v Turčiji v najtežji kategoriji osvojil peto mesto. "Ponosen sem tudi, da sem v JK Železničar treniral tudi nekdanja predsednika JZ Slovenije, Bogdana Gabrovca in Darko Mušiča. Moj odhod iz trenerskih vrst ne bo povzročil vrzeli, v klubu je dovolj strokovno usposobljenih trenerjev in verjamem, da bo delo še naprej uspešno. Sedaj, ko sem se poslovil od juda, se je oddahnila tudi soproga Marta, prej sem bil veliko zdoma, saj sem bil tudi zaposlen, zadnjih dvajset let do upokojitve kot upravnik vzdrževanja objektov ŽŠD Maribor, sedaj sem veliko doma. Hvala ji, da je imela potrpljenje z menoj," Rudi izreče zahvale še soprogi.
Tudi inkluzivnemu judu za mladostnike in starejše s posebnimi potrebami, motnjami v duševnem razvoju - vadba poteka v JK Železničar v Miklavčevi ulici 7 na Studencih - je pomahal v slovo. "Občudoval sem in še občudujem mladostnike, s kakšno zagnanostjo trenirajo. Da zadovoljnih obrazov zapuščajo trening, skrbijo predvsem njihovi trenerji Mojca, Matjaž in Jure Antolinc ter Tatjana Sternad," še pove Rudi, ki je tudi sam pomagal pri razvoju inkluzivnega juda v mariborskem klubu.
