Namig za izlet: Zavod za gozdove Slovenije skrbi za 93 gozdnih učnih poti, med njimi so izbrali 14 najboljših

BEB
15.02.2024 02:00

Prvi snovalci gozdnih učni poti so bili gozdarji, da bi gozdu predstavili in osveščali o življenju v njem. Zavod za gozdove Slovenije, ki letos obeležuje 30-letnico delovanja, obeležuje že 50-letnico zasnove prvih poti v Sloveniji

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Oznaka na risovi učni poti
Kocevsko.com

Predstavniki Zavoda za gozdove so na nedavnem sejmu Alpe Adria so posebej predstavili in razglasili štirinajst naj gozdnih učnih poti. To so: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata-Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina-Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj.

Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prve tri poti so bile pri nas odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, v Bistri pri Vrhniki in Pot Svečina. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so med ljudi želeli v gozdu širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način. Namenjene so tudi spoznavanju in grajenju spoštljivega odnosa do gozda in narave ter so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov. Prispevajo pa tudi k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Ob pol stoletja gozdnih učnih poti je Zavod za gozdove v sodelovanju s Fotografskim društvom Grča Kočevje in Turistično zvezo Slovenije pripravil še javni fotografski natečaj. Ljubiteljske in poklicne fotografe vabijo, da do 30. junija pošljete svoje fotografije, posnete na ali ob katerikoli gozdni učni ali tematski poti.

Po gozdni učni poti Ruta usmerjajo znaki gamsa.
Anžej Bečan

Maja, v tednu gozdov, bo Klepet na Risovi poti, ki je bila razglašena za Naj pot leta 2023. Lahko pa se že prej tudi sami podate na Kočevsko in jo prehodite. Kakor pove že ime, je namenjena vsem, ki jih zanima življenje največje evropske mačke. Na tablah so predstavljene zanimivosti iz risjega sveta. Na voljo sta krajša in daljša risova pot. Krajša pot meri 700 metrov, je lahka in primerna za družine in otroke, za obisk priporočajo športno obutev in udobna oblačila. Daljša risova pot je dolga 2,7 kilometra in jo prav tako spremlja osem postaj. Pot je označena kot lažja planinska pot s krajšimi vzponi, za obisk pa priporočamo planinske čevlje in pohodne palice. Daljša bo popeljala skozi risov življenjski prostor in sprehod na Mestni vrh, do zaključka ob Koči pri Jelenovem studencu. Več informacij o poti najdete na spletni strani kocevsko.com. Risova učna pot je nastala v okviru projekta LIFE Lynx, Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem, v okviru projekta so na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pripravili tudi interaktivne e-lekcije. Do njih lahko dostopate tudi preko omenjene spletne strani.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta