Ta drevesna vrsta je nasploh znana po hitri rasti in lahko doseže tudi do 40 metrov višine, s premerom do enega metra. Zato topol marsikje vzgajajo plantažno za papirnato in pohištveno industrijo ali za pogozdovanje gozdnih obronkov. Ima ravno deblo z ozko krošnjo. Sprva zeleni elipčasti listi se skozi letne čase obarvajo v rumeno, rjavo barvo in na koncu odpadejo. Moški in ženski cvetovi so dolge viseče mačice, ki cvetijo v marcu.
Topol skupaj z brezo, jelšo, lesko itd. sodi v skupino alergenih dreves. Največje nasade topolov v Sloveniji najdemo na Krško-Brežiškem polju. V Sloveniji so avtohtone tri vrste topolov: trepetlika, beli in črni topol. Skupno obstaja okoli 60 vrst topolov.
Drevesa, ki čistijo zrak in tla
Topol je prvo drevo, katerega genom so v celoti razvozlali, to so objavili v reviji Science leta 2006. Tej drevesni vrsti najbolj ustrezajo rahlo kisla, vlažna tla. Znan je tudi po svoji izredni odpornosti na mestno onesnaženje. Ima razširjen koreninski sistem, ki čisti tla. Podobne lastnosti ima tudi nadzemni del drevesa, ki dokazano zmanjšuje vsebnost negativnih delcev v zraku.
Iz zgodovinskih virov vemo, da se topolov les še danes uporablja za izdelavo slikarskih platen.
Po pričevanju Mariborčana ddr. Matjaža Muleja, ki že več kot 70 let spremlja razvoj področja, na katerem so Teniški klub Branik, Luknja in Ljudski vrt, je bil med pobudniki zasaditve linije topolov v Strossmayerjevi ulici ob Ljudskem vrtu mariborski lekarnar Dušan Vodeb.
Tekst sta v okviru EU-projekta Erasmus+, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, pripravila Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik (VSGT Maribor).