Navadna breza (Betula pendula) je listopadno drevo iz družine brezovk in lahko zraste tudi do 30 metrov visoko. Ima značilno belo-črno skorjo, ki se lušči v trakovih. Sprva temno zeleno listje je srčaste oblike, z nažaganimi robovi, ki se v jesensko-zimskem času obarva rumeno in odpade. Mlado listje z izstopajočimi žilami je rahlo lepljivo, ima veliko vsebnost C-vitamina in je za kulinarične radovedneže lahko zanimiv dodatek različnim listnatim solatam. Zunanje se lahko brezov sok uporablja v pripravkih zoper prhljaj.
Brezov sok, ki smo ga uporabili v receptu, so stari Slovani imenovali brezen in so ga v marcu pridobivali iz dreves s posebno tehniko vstavljanja lesenih pipic v deblo. Sok se lahko uporablja na podoben način kot javorjev sok. Če pustimo, da fermentira, dobimo rahlo alkoholni napitek. Nekoč je bil brezov sok poleg medu edino sladilo, ki so ga uporabljali Evropejci.
V Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem (VSTG) Maribor so tokrat pripravili brezino pomako za presno zelenjavo. Za štiri osebe potrebujemo deciliter brezove vode, 100 gramov arašidovega masla, sok limone, sesekljan stroka česna, čajno žličko medu, sol, poper. Uporabimo poljubno sezonsko zelenjavo ali zelenjavne zvitke.
Vse sestavine v posodi stepemo z metlico za stepanje. Stepamo tako dolgo, da postane zmes homogena in gostljata. Pomako uporabljamo kot dodatek k pečeni, kuhani ali ocvrti zelenjavi ali zelenjavnim zvitkom. Lahko pa se uporabi tudi kot namaz ali dodatek k ribjim jedem.
Tekst za objavo so v okviru EU-projekta ForestWell pripravili Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor), dr. Jerneja Lešnik (VSGT Maribor) in Mojca Polak (VSGT) Maribor. Projekt, katerega nosilec je VSGT Maribor, financira EU Erasmus + in ga je potrdila Nacionalna agencija CMEPIUS.
