V okviru evropskega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru projekta Interreg No Border Words, ki se ukvarja s skupnim izzivom spodbujanja medsebojnega razumevanja in sodelovanja v obmejni regiji, se je Kulturni center Maribor povezal z organizacijo Őri Alapítvány in tako z različnimi madžarskimi umetniki.
Eden teh je mednarodno poznan akademski slikar dr. Istvan Peter Balogh, katerega slike bodo na ogled v prostorih društva na Gorkega ulici 34 še do 17. julija. Na odprtju razstave, ki je bila sredi junija, je umetnikovo delo predstavil likovni kritik Peter Sülyi in dejal, da so kot nevidna vrata. Ko jih prestopimo, srečamo figure, naslikane v parih. Posamezno so naslikani škrat v modri pokrajini, umetniki, harmonikar in modrec, vendar tudi ti niso osamljeni. Na obrazih vseh se zrcalijo nasmeški, saj Stražna pokrajina, iz katere prihaja slikar, prinaša radost humor in ironijo. "Tukaj smo zato, da se spoznamo in vzljubimo življenjske okoliščine drug drugega," je na otvoritvi razstave dodal slikar. Rojen je v Budimpešti leta 1950, diplomiral na Univerzi za likovno umetnost, od leta 1979 je član Državnega združenja madžarskih likovnih umetnikov, od leta 1995 je tudi član Združenja madžarskih, vizualnih in industrijskih umetnikov. Poleg samostojnih razstav se redno udeležuje domačih in mednarodnih likovnih kolonij ter skupinskih razstav.
"Imam barvno idejo, to je izhodišče. Ne vem pa še, ali bo na sliki policist ali razbojnik. Kar naenkrat se nekaj pojavi iz slike in to poskušam zasledovati. Če uspe, se bo začel dialog in prišel bo trenutek, ko se bo duša preselila v barvo," pravi o nastajanju svojih likovnih del. Na odprtju je zaigrala še Godba veteranov Štajerske in glasbena formacija iz madžarske Neil Young Sétány.
Še do konca julija bo na ogled tudi razstava Vojka Gašperuta (1949), dobro poznanega slovenskega slikarja, ki slika z usti. Postavil jo je akademski slikar Zlatko Prah. Slikarjeva domena so oljne slike krajin in vedute, ki gledalca popeljejo v skrivnostni barvit kraški svet. Pri sedemnajstih letih si je Gašperut ob nesrečnem skoku v vodo poškodoval vratno hrbtenico in postal tetraplegik. Slikarstvo mu je postalo terapija, motivacija, smisel in cilj, ki ga vedno znova suvereno osvaja. Usoda mu je veliko vzela, a tudi dala. Omejitve je spremenil v prednosti. Postal je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slikarjev pri nas, ki slikajo z usti, in je polnopravni član mednarodnega združenja, ki povezuje slikarje, ki ustvarjajo na tak način.
Obe razstavi sta na ogled vsak delovni dan med 8. in 14. uro. Pri društvu Toti DCA je aktivnih tudi več likovnih sekcij in ljubiteljskih slikarjev. Tudi aktualni razstavi dokazujeta, da bi bila ena od dvoran primerna za ureditev v stalni likovni atelje, seveda pa bi bilo treba obnoviti prostore, ki so v občinski lasti.
