Leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, je bilo ustanovljeno tudi Društvo Urbani eko vrt. "Veseli nas, da je v osnutku prostorskega načrta Mestne občine Maribor naš vrt predviden kot trajnostna površina za vrtnarjenje. Vrtnarimo na površini enega hektarja, vrtičkarjev nas je 86, na vrt čaka dvanajst kandidatov," je povzel predsednik društva Jurij Brodschneider in še poudaril: "Pri nas so dobro sprejeti tudi vrtičkarji s posebnimi potrebami, ki obdelujejo zemljo na visokih gredah."
Ob najemu občinske parcele so se obvezali, da bodo skrbeli za kolektivno vzdrževanje in oskrbo celotnega območja vrtov. Vrtičke obdelujejo po standardih, ki veljajo za ekološko kmetovanje. Brodschneider še izpostavi: "Ob vrtu pri Pekrskem potoku so sadna drevesa, to smo poimenovali učna sadna pot, saj je na vsakem drevesu lesena ploščica z informacijami o drevesu, ob napisu je tudi QR-koda. Mimo gredo tudi otroci iz vrtcev in šol, ki jih vsako leto z veseljem sprejmemo na ogled."
Sicer pa je to prvi skupnostni ekološko urbani vrt v Sloveniji. To pomeni, da je poleg ekološkega vrtnarjenja najpomembnejše ohranjanje spoštljivih medsebojnih odnosov, da se vsak počuti sprejetega in upoštevanega. "Trudimo se, da bi bili prepoznavni, vodilni in vzorčni vrt. Da bi bilo naše delo kar najbolj uspešno, pripravljamo družabna srečanja. Tako smo se na primer tudi letos zbrali na kostanjevem pikniku. Dobili smo se v lepem številu, v skupni lopi, kjer smo se poveselili ob pečenem kostanju, vinu in pecivu, ki so ga pripravile pridne gospodinje, vrtičkarice." Družijo se tudi ob skupnih akcijah, ob odvozu zelenega obreza, pri popravilih. "Brez oklevanja stopimo skupaj, kadar je treba," je še zadovoljen predsednik društva Urbani eko vrt Jurij Brodschneider.
