Komedija Optimisti, ki bi jo v nekakšni drugačni različici, v drugačnih časih verjetno lahko gledali v ljubljanskem SiTi Teatru, je prirejena za izvajanje po spletu in zato za mnoge čisto novo doživetje, ki vključuje celo interakcijo z gledalci.
V nedeljo zvečer se je tako po svetovnem spletu razlila nova slovenska komedija - edina, ki je trenutno redno predvajana pri nas. Bizovičar je namreč združil moči s prijateljema Janezom Hočevarjem - Rifletom in Goranom Hrvaćaninom - Gojkom ter veliko ekipo sodelavcev, brez katerih tak projekt ne bi bil izvedljiv. Tak digitalni teater v živo, kot se ga grejo zdaj, je menda dražji in produkcijsko zahtevnejši kot gledališke predstave. Trem igralcem se pridružuje še 34 "optimistov". Od sodelavcev iz SiTi Teatra, scenografinje, scenskih delavcev, rekviziterjev, lučkarjev, do avtorjev, tehničnih mojstrov in podpornega osebja, ki skrbi, da vse teče tako, kot mora, in da enako kvalitetno izkušnjo doživijo gledalci v Los Angelesu, Oslu ali pa v Mariboru. Da, premiero so si ogledali tudi v tujini, takoj za Slovenijo je imela največ gledalcev v Avstriji in ZDA.
Ob dveh Gorenjcih in Ljubljančanu ima glavno žensko vlogo v predstavi Štajerka
Res pogrešamo gostilne
Neposredno po predstavi in spletni zabavi na rdeči preprogi, ki so jo povabljenci premiere dobili celo na dom, nam je trojica igralcev svoje doživetje digitalnega gledališča opisala zelo slikovito.
"Težje kot nastopanje je zame to, da niti mi trije ne moremo biti skupaj, se sproščeno pogovarjati na kupu in se dotikati. Saj tudi pri filmu včasih nastopaš sam pred kamero in nimaš publike, a predstava se ne medí le na odru. Na jetra mi gre, da po vaji ne moremo skupaj česa pojesti. Tudi po premieri nismo mogli normalno proslaviti tega uspeha." Tako je razmišljal Lado Bizovičar. In za to, da bi bila slika še bolj jasna, je poskrbel Goran Hrvaćanin: "Kot v ameriškem filmu, ko gre družina na obisk k očetu in se z njim pogovarjajo po telefonu, medtem ko se gledajo skozi steklo. Takšen je občutek ... Skratka ni stikov. Manjka pristen, sproščen, ljudski način dela. Vse je digitalno." Janez Hočevar - Rifle ima za seboj več kot petinpetdeset let gledaliških izkušenj; kako neobičajno je takšno delo šele zanj!?
"Mogoče se sliši nenavadno, ampak res pogrešamo gostilne. Ker tam so tiste prave vaje, tam se krešejo mnenja, teče sproščena debata o tem, kaj bi bilo treba narediti drugače. Tam se rojevajo koncepti. Jaz kot starček težko kar naenkrat postanem virtualni igralec. Že ko smo začeli snemati filme, smo se morali gledališki igralci navaditi na to, da ni neposrednega odziva. Pogosto smo si rekli, da raje ne glejmo končnega izdelka, ker bomo razmišljali le o tem, kaj bi naredili drugače," je legendarni Rifle razmišljal o novih in tudi starih časih, ko je predstavo lahko nadgrajeval glede na odziv gledalcev v dvorani.
Premiera za cele Jesenice
Kako tehnično kompleksno je tako gledališče, si nekateri težko predstavljamo. To niso le tri kamere in prenos po družabnem omrežju. Ne glede na to, kako gotova in proti virusu odporna je tehnika, ki zdaj rešuje ljubitelje uprizoritvene umetnosti, je vseeno lahko precej nepredvidljivih situacij. "Tehnično osebje začne dan z vprašanjem, kaj vse gre lahko narobe, in potem išče rešitve za to, da ne bi šlo kaj narobe. Drugače je, ker v digitalnem svetu tega ne vidiš fizično. Če gradiš kuliso, vidiš, če kaj visi, manjka, čudno izgleda ... V svetu ničel in enic pa tega ne vidiš, dokler se ne vključiš in začneš igrati. Če ena stvar ne dela, nimaš ničesar." Tako pojasnjuje Bizovičar, ki pa je poskrbel, da so se povezali s strokovnjaki, ki so omogočili, da lahko vsakdo z vsaj približno znosnim internetom gleda predstavo v živo brez motenj in prekinitev.
Nedeljsko premiero si je ogledalo več kot 13 tisoč gledalcev. A ustvarjalci samo z branjem komentarjev in preko všečkov težko ocenijo odziv gledalcev. "Premiero si je ogledalo za cele Jesenice ljudi. Ko bomo zbrali komentarje gledalcev za še kakšno manjše industrijsko mesto, bomo imeli boljši občutek, kakšni so v resnici odzivi na našo predstavo," je Hrvaćanin spletni obisk primerjal kar s populacijo svojega mesta. Naj se še malo poigramo s številkami: pred premiero so Optimisti 18-krat testirali brezhibnost sistema z različnim številom občinstva in tako zabavali za 60 polnih dvoran SiTi Teatra, kar bi skupaj napolnilo areno Stožice.
