Afera Klepet: Glavni urednik časopisa Die Presse odstopil. Kaj se je dogovarjal s sodelavcem bivšega kanclerja Kurza?

Afera Ibiza, ki se je zgodila pred petimi leti in prišla na dan dve leti kasneje ter povsem raztreščila avstrijsko politično sceno, še ni končana. Po tistem, ko je najprej odstopil glavni akter, bivši šef Avstrijske svobodnjaške stranke ÖFP Heinz-Christian Strache in je leta 2019 razpadla koalicija z Avstrijsko ljudsko stranko ÖVP kanclerja Sebastiana Kurza (ta je po predčasnih volitvah v začetku leta 2020 sklenil novo koalicijo z Zelenimi), je zdaj rep afere oplazil še avstrijske medije. In to ne kakšnih tabloidov, temveč dva najresnejša: liberalni dunajski dnevnik Die Presse, ki velja za časnik z najvišjo naklado pri naših severnih sosedih, in javno radiotelevizijo ÖRF, ki velja tudi v medijsko razviti in kritični Evropi za vzor objektivnosti.

Po aferi Ibiza še afera Klepet

Preiskave avstrijskega državnega tožilstva za gospodarske zadeve in korupcijo (WKStA) po aferi Ibiza so zdaj torej dosegle medije. Potem ko so se pred nekaj dnevi v javnosti pojavili deli pogovorov med vodilnimi predstavniki medijev in politiki, je danes odstopil glavni urednik in založnik avstrijskega dnevnika Die Presse Rainer Nowak. Glavni urednik informativnega programa ÖRF Matthias Schrom pa je sporočil, da do nadaljnjega odhaja na dopust. V obeh medijskih hišah so uvedli tudi notranjo preiskavo, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, ki jo povzema slovenska STA. Avstrijski sindikat novinarjev je zaradi razkritih pogovorov že zahteval zaostritev obstoječega novinarskega kodeksa. V sindikatu so se zavzeli tudi za okrepitev neodvisnosti uredništev pred političnimi vplivi.

Odločilno vlogo v najnovejši aferi, ki so jo v Avstriji poimenovali afera Klepet, ima poročilo WKStA. V njem so zapisani pogovori med Nowakom in takratnim generalnim sekretarjem na avstrijskem ministrstvu za finance ter tesnim sodelavcem bivšega avstrijskega kanclerja Kurza Thomasom Schmidom. Iz njih izhaja, da je imel glavni urednik dnevnika Die Presse očitno željo, da bi prevzel vodenje ÖRF, in je pri tem upal na Schmidovo podporo. Nowak sicer sedaj zatrjuje, da s Schmidom nikoli ni sklenil nikakršnega dogovora. Obrnil se je tudi na bralce dnevnika Die Presse in se opravičil za "ton in neprimerno bližino" v pogovorih. Poudaril je še, da ni šlo za noben poskus posredovanja pri poročanju časnika ter da obtožbe zadevajo le njega osebno in ne celotnega uredništva. Medijska skupina Styria Media Group se je sicer zaradi očitkov na račun Nowaka odločila za uvedbo notranje preiskave.

Ozadje pogovorov, ki so se dogajali spomladi 2019, je poskušal sedaj pojasniti tudi Schrom. Kot je povedal, si je kot takratni glavni urednik ÖRF 2 s takratnim podkanclerjem in prvakom FPÖ Strachejem dopisoval o vsebini poročanja ORF in kadrovskih željah FPÖ. Stracheju na primer ni bil všeč eden od prispevkov v dnevno-informativni oddaji ZiB 24. Schrom se je pri tem odzval z odobravanjem. Zdaj je priznal, da potek pogovora iz poročila WKStA "resda ni imel srečnega zunanjega vpliva", a naj bi potekal v kontekstu množičnih napadov FPÖ na ÖRF.

Še več težav za Stracheja in Kurza

Heinz-Christian Strache, ki je na kompromitirajočih skrivnih posnetkih iz leta 2017 v neki sobani na otoku Ibiza ponujal svoj politični vpliv domnevni ruski bogatašinji, v resnici pa jo je igrala neka bosanska študentka, v zameno za dobro poročanje v medijih, pri čemer se je razkrilo sporno financiranje strank in njih delovanje, je bil kasneje v nekem drugem primeru obsojen zaradi korupcije na 15 mesecev pogojne zaporne kazni. Strache je ob tem novembra lani na facebooku potožil, da je popolnoma brez denarja. Kazenskopravni postopki, ki so jih sprožili zoper njega, naj bi ga bili prignali "na rob ekonomskega in eksistenčnega zloma", je zapisal na facebooku. Spričo tega je storil nekaj neobičajnega. Na omenjenem družbenem omrežju je objavil številko svojega bančnega računa in privržence zaprosil za denarne prispevke.

Udarilo pa je tudi po zlatem dečku avstrijske politike Sebastianu Kurz. Tudi njega in vsaj deset njegovih tesnih sodelavcev preiskuje tožilstvo za pregon gospodarskega in korupcijskega kriminala. Osumljeni s Kurzem na čelu naj bi bili od leta 2016 in vsaj do leta 2018 predvsem dnevniku Österreich namenili okoli 1,3 milijona evrov davkoplačevalskega denarja za nakup oglasov v zameno za Kurzu naklonjene zapise in tudi za prirejene izide javnomnenjskih anket. Te so lažno kazale nizko podporo njegovi lastni ÖVP. S temi ponaredki se je Kurz hotel odkrižati predhodnika na mestu predsednika stranke Reinholda Mitterlehnerja, kar je mlademu povzpetniškemu politiku, novi zvezdi avstrijske politike - zdelo se je tedaj - sijajno uspelo. Kurz je po tem razkritju oktobra lani odstopil, nasledil ga je tedanji zunanji minister Alexander Schalenberg, a ne za dolgo. Zdaj je predsednik avstrijske vlade, v kateri so poleg ÖVP še Zeleni, 50-letni Karl Nehammer. Kurza in njegove sodelavce zaradi podkupovanja in zlorabe položaja preiskuje tožilstvo, poleg te afere pa ge bremenijo še očitki lažnega pričanja pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje afero Ibiza. Po odhodu iz politike se je Kurz zaposlil kot globalni strateg pri ameriškem investicijskem podjetju Thiel Capital v Silicijevi dolini in je v nedavnem intervjuju za časnik Kronen Zeitung, prvem, ki ga je dal po odstopu, izključil možnost svoje vrnitve v politične vode. Avstrijska notranja politika v njegovem življenju ne igra nobene vloge več, je zagotovil 35-letnik. "Geopolitični razvoj pa tako kot nekoč intenzivno spremljam tako poklicno kot zaradi zanimanja," je dodal.

Naslednje redne parlamentarne volitve bodo v Avstriji leta 2024.