Najbližje doslej posnete fotografije Sonca razkrivajo, da je njegova površina posejana z majhnimi "tabornimi ognji", miniaturnimi različicami silovitih sončnih bliščev, ki jih lahko vidimo tudi z Zemlje, poroča časnik Guardian.
Posnetki, ki jih je na Zemljo poslal solarni orbiter Sol, del skupne odprave Nase in Evropske vesoljske agencije (Esa), bi lahko prispevali k razrešitvi uganke, zakaj je Sončeva atmosfera tako zelo vroča in tudi precej bolj vroča od njegovega površja, kar je tudi glavni paradoks solarne fizike. Miniaturni sončni blišči so bili doslej teoretično pojasnilo za segrevanje Sončeve korone, toda do zdaj noben teleskop ni imel dovolj dobre resolucije, da bi lahko z njim tako podrobno opazovali Sončevo atmosfero.
Na najnovejši fotografiji, posneti 77 milijonov kilometrov stran od površja Sonca med Venerino in Merkurjevo orbito, je videti številne majhne taborne ognje, ki so dolgi nekaj sto kilometrov in gorijo več minut, preden ugasnejo. "Ti taborni ognji so milijon- ali celo milijardokrat manjši od solarnih bliščev, ki jih lahko opazujemo z Zemlje," pojasnjuje David Berghmans iz Belgijskega kraljevega observatorija, glavni raziskovalec v okviru odprave. "Sonce je morda na prvi pogled res videti mirno, toda ko ga pogledamo od blizu, lahko povsod na njegovem površju vidimo te male izbruhe."
Odprava, vredna 1,3 milijarde dolarjev, naj bi znanstvenikom končno omogočila vsaj bežen pogled na neraziskana Sončev severni in južni pol, ko bo orbiter konec prihodnjega leta dosegel razgledno točko nad planetarno ravnino. Bolj ko se približuje Soncu, višjim temperaturam je orbiter izpostavljen, zato so njegova kamera in drugi instrumenti skriti za toplotnim ščitom, izdelanim iz zlitine titana in prevlečenim s snovjo, poimenovano SolarBlack, proizvedeno iz zoglenelih živalskih kosti. Instrumenti in kamera kukajo skozi kukalo, ki se ob nevarnosti pregretja takoj zapre.
Najnovejši posnetki razkrivajo, kaj se dogaja v spodnjih plasteh Sončeve atmosfere, tako imenovane korone, ki se razteza na milijone kilometrov v vesolje. Temperatura v koroni znaša več kot milijon stopinj Celzija in je precej višja od temperature fotosfere oziroma površja Sonca, ki je razmeroma mrzlo, saj v povprečju dosega le 5500 stopinj Celzija. Solarni fiziki se že desetletja trudijo dognati, zakaj je korona tako vroča. "Ena od teorij se glasi, da imajo ti taborni ognji na celotnem Soncu vsak posebej sicer zanemarljiv učinek, toda če seštejemo njihov skupni vpliv, bi lahko bili pomemben vir segrevanja korone," pravi David Long iz britanskega Vesoljskega znanstvenega laboratorija Mullard.
Solarni orbiter pravkar potuje po notranjosti osončja na drugi strani Sonca, kar pomeni, da ni vsak dan v stiku z Zemljo. V prihodnjih dveh letih naj bi dosegel orbito, ki je od Sonca oddaljena 42 milijonov kilometrov. Do leta 2025 bo imela njegova orbita inklinacijo 17 stopinj, kar bo dovolj visoko, da bo lahko fotografiral oba Sončeva pola. Če bodo odpravo podaljšali, bi lahko njegova inklinacija dosegla 33 stopinj. Znanstveniki, ki sodelujejo v odpravi, po poročanju Guardiana pravijo, da bi lahko z opazovanjem Sončevih polov dognali, kateri procesi poganjajo enajstletni cikel Sončeve aktivnosti. (zur)