Napovedana je bila ena manifestacija, zgodili sta se dve. Poleg glavne manifestacije z geslom "Branimo 1. oktober, dobili bomo neodvisnost", ki jo je napovedal Svet za republiko, organizacija, ki jo je v belgijskem izgnanstvu ustanovil odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont, je namreč poldrugo uro prej pred palačo katalonske vlade množica napolnila sicer ne zelo velik trg z gesli, vezanimi na zadnja politična dogajanja v Kataloniji. Predvsem s protesti proti predsedniku Pereju Aragonesu, predstavniku stranke republikanske levice ERC, ki je pred dvema dnevoma odstavil podpredsednika Jordija Puigneroja, predstavnika stranke Junts, češ da ne uživa več njegovega zaupanja. Do politične zaostritve je prišlo po veliki manifestaciji 11. septembra, kjer je približno pol milijona ljudi demonstriralo za neodvisnost. Nevladne organizacije so takrat od Aragonesa zahtevale, naj zagotovi, da bo najkasneje v drugi polovici prihodnjega leta katalonska vlada uveljavila neodvisnost. Aragones je to zavrnil in se na srečanju z madridsko vlado celo obvezal, da Katalonija ne bo sprejela nobenega protiustavnega ukrepa. Politična kriza je na dlani in pred vladno palačo so se pojavila gesla Stranke so nas izdale, Ne bomo vas volili, Aragones naj odstopi, Ne vdamo se ...
Ta politična dogajanja so zagotovo privabila na kasnejšo osrednjo manifestacijo veliko število Kataloncev, preko predvidevanj. Veliko je bilo skandiranja, veliko ploskanja, tudi žvižganja nekaterim posegom. Skupila jo je predsednica parlamenta v času osamosvojitve Carme Forcadell, ki pripada stranki ERC. Njen poseg je bil pošten, navsezadnje je takrat prevzela veliko odgovornost, za katero je drago plačala, z visoko zaporno kaznijo. Vendar pa je med občinstvom prevladala njena sedanja politična pripadnost. Tako je bilo pač vzdušje. Višek je manifestacija dosegla z zadnjimi posegi. Seveda največ ploskanja za odstavljenega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki se je iz Bruslja pojavil na ekranu, z glasnim skandiranjem gesla Puigdemont predsednik. In seveda predsednici nevladne organizacije ANC Dolors Feliu, ki je ponovila, kar je že povedala 11. septembra: da se bo na priohodnjih volitvah pojavila državljanska lista z eno samo programsko točko, neodvisno katalonsko republiko.