Vojislav Bercko
Protesti po Združenih državah Amerike, ki jih je zanetil policijski umor temnopoltega Georgea Floyda pred desetimi dnevi v mestu Minneapolis v Minnesoti, ne jenjajo. A ob tem se je zgodil še nikoli viden precedens: proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki že ves teden grozi, da bo na ulice poslal vojsko, se je uprl celotni vojaški vrh z obrambnim ministrom Markom Esperjem, njegovim predhodnikom, generalom marinskega korpusa Jamesom Mattisom, pa tudi več nekdanjih visoko odlikovanih generalov. In, spregovorili so tudi štirje nekdanji še živeči predsedniki ZDA - demokrati Jimmy Carter, ki je vodil ZDA med letoma 1977 in 1981, Bill Clinton (1991-1999) in Barack Obama, ki je predsedoval pred Trumpom dva mandata, torej osem let. Za največje presenečenje pa je poskrbel republikanec George W. Bush, predsednik v dveh mandatih pred Obamo, ki je predsedovanje skoraj dobesedno začel v času terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Tudi on je obsodil Trumpove odzive na krizo.
Obama je v sredo na virtualni javni tribuni z mladimi Američani pozval župane po ZDA, naj preučijo in spremenijo politike njihovih policij glede uporabe sile v sodelovanju s skupnostmi. Prejšnji predsednik ZDA tudi meni, da so bili zadnji tedni pandemije koronavirusa v ZDA težavni, nezanesljivi in strah zbujajoči, vendar pa ponujajo izjemno priložnost za sodelovanje pri odpravljanju težav v družbi in spremembo Amerike na bolje. Temnopoltim Američanom je posebej poudaril, da niso nepomembni, da so njihova življenja pomembna, kakor tudi njihove sanje.
Bill Clinton je sporočil, da si nihče na zasluži umreti, kot je umrl George Floyd. "Če si bel Američan, je velika možnost, da se ti to ne bo zgodilo. Ta resnica je podlaga za bolečino in jezo, ki jo mnogi čutijo in izražajo - celotno življenje človeka se lahko meri in razvrednoti zaradi barve njegove kože," je poudaril Clinton in Američanom položil na dušo, naj si zastavijo nekaj vprašanj. "Če bi bil George Floyd bel, vklenjen in bi ležal na tleh, ali bi bil danes še živ? Zakaj se to kar naprej dogaja? Kaj lahko storimo, da bo imela vsaka skupnost policijo, ki jo potrebuje in si jo zasluži? Kaj lahko storim jaz sam?" Jimmy Carter pa: "Nasilje, pa naj si bo spontano ali zavestno podžgano, ni rešitev." To je sporočil Carter, ki prihaja z globokega ameriškega juga Georgie in iz prve roke pozna vse zlo rasne diskriminacije. "Še predobro poznam učinek segregacije in krivice na temnopolte Američane. Kot politik sem se čutil dolžnega, da zagotovim enakopravnost v moji državi in v naših ZDA," je sporočil Carter in z obžalovanjem ugotovil, da mora danes, skoraj 50 let kasneje, ponoviti svojo izjavo ob prisegi na položaj guvernerja Georgie leta 1971: "Rasni diskriminaciji se je čas iztekel".
Največje presenečenje pa je odziv Georgea W. Busha. Opozoril je na problem rasizma v ZDA in dejal, da mu je surova zadušitev Georgea Floyda "povzročila veliko bolečino". Izrazil je podporo protestom, obenem pa je obsodil nasilje na njih. "Ropanje ni osvobajanje, uničevanje pa ni napredek," je dejal.
