Bivši predsednik Peruja v priporu, ljudje na ulicah

V zadnjih spopadih med perujsko vojsko in podporniki odstavljenega predsednika Pedra Castilla v mestu Ayacucho je bilo v četrtek ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa več kot 300, so sporočile tamkajšnje zdravstvene oblasti. Po podatkih perujskega ministrstva za zdravje je doslej v nemirih, ki so izbruhnili po aretaciji Castilla prejšnji teden, umrlo že skupno 15 ljudi.

Politične krize v Peruju, državi z nekaj več kot 30 milijoni prebivalcev na obali Tihega oceana, sicer niso nič novega. Leta 2020 so se tako na primer v enem samem tednu izmenjali trije predsedniki države. Od julija 2021 se je v predsedniško palačo po tesni zmagi na volitvah naselil dotedanji podeželski osnovnošolski učitelj in sindikalist, 53-letni levičar Pedro Castillo. A politična nestabilnost se je le še stopnjevala; po dveh uspešno preživetih nezaupnicah v parlamentu je tik pred tretjo skušal prejšnji teden razpustiti parlament, ki ga nadzorujejo desni politiki, vendar je kongres nato odstavil njega, vojska in policija pa se nista postavili na njegovo stran. Poslanci so mu očitali, da zaradi šestih preiskav tožilstva in očitkov o korupciji ne more več voditi države, druge največje proizvajalke bakra na svetu. Za njegovo odstavitev je glasoval 101 poslanec v 130-sedežnem parlamentu.

Ko je skušal Castillo pobegniti v mehiško veleposlaništvo v prestolnici Lima in zaprositi za politični azil, so ga kar med vožnjo aretirali njegovi telesni stražarji. Po aretaciji je bilo najprej mirno, nato pa so se njegovi podporniki zbudili in sprožili nemire. Perujski obrambni minister Albert Otarola je zato v sredo uvedel 30-dnevne izredne razmere po vsej državi. Castilla nasprotniki obtožujejo upora proti državi in zarote, po domače državnega udara. Če bo spoznan za krivega, mu po besedah državnega tožilca Alcidesa Diaza grozi do deset let zapora. Vrhovno sodišče je njegov pripor v četrtek podaljšalo za 18 mesecev, saj se bojijo, da bi lahko pobegnil iz države. Njegovi podporniki, pripadniki nižjih, revnih slojev pa trdijo, da je žrtev zarote elit iz prestolnice. Kakor koli že, Castillovo vladanje, ki je trajalo komaj poldrugo leto, je bilo vse prej kot mirno in stabilno - v tem času se je zamenjalo pet predsednikov vlade.

Zdaj so vse oči uprte v novo predsednico, 60-letno pravnico Dino Boluarte, ki je po Castillovi odstavitvi in aretaciji kot tedanja podpredsednica prevzela njegov položaj. Protestnike, zlasti tiste na podeželju, skuša pomiriti z obljubami o novih volitvah, pri čemer pa ni najbolj dosledna. V ponedeljek jih je denimo napovedala za april 2024, v sredo pa že za december 2023. Prav tako je napovedala ustavne spremembe, vendar podrobnosti še ni predstavila. Nove volitve so tudi ena glavnih zahtev protestnikov, ki podpirajo Castilla, med njimi pa so tudi domorodni prebivalci amazonskih regij v osrednjem in jugovzhodnem delu Peruja.

Združene države Amerike so po Castillovi razpustitvi parlamenta predsednika pozvale, naj svojo odločitev razveljavi, nato pa je iz Washingtona, kjer niso navdušeni nad levičarskimi vladami v Latinski Ameriki, prišlo še sporočilo, da zanje več ni predsednik Peruja. Toda drugače mislijo njegovi levičarski predsedniški kolegi v številnih južnoameriških državah, ki jih je že drugič v tem tisočletju zajela tako imenovana rožnata plima, obrat s politične desne na levo. Rožnato so obarvani Mehika, Argentina, Bolivija, Honduras, Čile in Kolumbija, od 1. januarja, ko začne mandat novi predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, bo takšna tudi Brazilija.