Predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte je predsedniku republike Sergiu Mattarelli ponudil svoj odstop. Tako se je končala izkušnja prve populistične vlade v Italiji. Zdaj bo Mattarella opravil formalna posvetovanja in prihodnji teden odločil, komu naj podeli mandat. V igri sta dve možnosti: koalicijska vlada med Gibanjem 5 zvezd in Demokratsko stranko ali začasna tehnična oziroma institucionalna vlada. Opazovalci se večinsko opredeljujejo za prvo opcijo, vendar pa ima Demokratska stranka vrsto pomislekov, ki jih je včeraj potrdil tudi njen sekretar Nicola Zingaretti. Težko si je namreč predstavljati, da bi slednja privolila v sestavo vlade, ki bi jo vodil Conte. In že se pojavljajo govorice, da bo Conte lahko postal zunanji minister ali celo evropski komisar. V glavnem pa vsi izključujejo predčasne volitve.
Izključujejo tudi možnost obnovitve sedanje koalicije. Nekaj minut pred začetkom zasedanja parlamenta je Gibanje 5 zvezd nekako utišalo govorice, ki so napovedovale tako možnost. Na svoji spletni strani je namreč objavilo zelo oster napad na podpredsednika vlade in notranjega ministra Mattea Salvinija, označilo ga je za nezanesljivega in mu očitalo, da je v zadnjih tednih nenehno spreminjal mnenje in stališča. Ostro besedilo, ki je bilo dokaj jasen uvod v nagovor Conteja, ki ni član nobene stranke, a ga je predlagalo Gibanje 5 zvezd, v senatu.
13 mesecev v povprečju vzdržijo povojne italijanske vlade, zvrstilo se jih je že 65
Kaj je povedal Conte
Že v prvem stavku je Conte obnovil dejstva: 8. avgusta je Salvini napovedal, da ne obstajajo več pogoji za nadaljevanje dela te vlade, in desničarska stranka Liga je v parlamentu vložila nezaupnico. Dejal je, da je vlada v prvem letu delovala dobro in začela s postopkom reform, ki je zdaj prekinjen. Liga se je izneverila koalicijski pogodbi, ki izrecno predvideva, da se ob morebitnih nesoglasjih stranki pogovarjata v dobri veri. Conte je nato opozoril na izredno občutljivo obdobje priprav na proračunsko razpravo ter dejal, da bi vladna kriza izpostavila državo mednarodnim špekulacijam, opozoril pa je tudi, da je ob sedanjem stanju država šibkejša v soočenju z Evropsko unijo v času, ko slednja začenja novo institucionalno obdobje.
Po tem uvodu je premier zarezal še ostreje. Dejal je, da so bili povod za odločitev Lige o odprtju krize "osebni in strankarski interesi", da bi kriza "ogrozila nacionalni interes", da napoved krize kaže na "pomanjkanje institucionalne zavesti in ustavne kulture" ter ustvarja "politično negotovost in finančno nestabilnost". Potem ko je navedel vse, kar je vlada v tem letu naredila, je Conte prešel k osebnemu napadu na Salvinija: dejal je, da bi morala stranka, ki vloži nezaupnico vladi, ki jo sestavlja, odpoklicati svoje ministre. "Vladne krize ni mogoče odpirati na ulici, ampak v parlamentu," je dejal Conte in opozoril, da Salvini kljub zahtevi poslanskih skupin ni prišel v senat pojasnit svojih odnosov z Rusijo. In še ugotovitev, da ti dogodki vplivajo na delovanje vlade, "ki se tukaj končuje".
Na koncu je Conte še skoraj deset minut našteval programe, namene in želje za Italijo in Evropo, ki kažejo, da se ne umika iz politike, ampak da ima trden namen, da ostane njen protagonist tudi naprej. V odkriti polemiki s Salvinijem si je pripisal zaslugo, da je Gibanje 5 zvezd v Evropskem parlamentu z odločilnimi glasovi podprlo izvolitev Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije, in potrdil, da mora biti italijanska zunanja politika trdno vezana na zvezo Nato in na Evropsko unijo, katere soustanoviteljica je Italija.
Kaj sta dejala Salvini in Renzi
"Ponovno bi naredil vse, kar sem naredil." S temi besedami je Salvini začel svojo repliko. In nato takoj povedal, da so svobodni samo tisti ljudje, ki se ne bojijo ljudstva, torej volitev. Takoj je odprl polemiko z Evropsko unijo in dejal, da italijanski podjetniki ne morejo biti odvisni od podpisa kakega bruseljskega uradnika. Njegov govor je bil improviziran, neurejen, bil je vidno nervozen, obtoževal je senatorje Gibanja 5 zvezd, da nočejo volitev, ker se bojijo za svoje položaje, ves je bil osredotočen na volilno kampanjo, ki jo bo odslej vodil, na zapiranje dostopa migrantom. Glede obtožbe, da ga ni bilo nikoli na ministrstvu, je dejal, da morajo politiki poslušati ljudstvo. Njegov glavni nasprotnik je Evropska unija, zavzel se je za znižanje davkov za najmanj 50 milijard evrov, ne oziraje se na dejstvo, da je Italija najbolj zadolžena evropska država. "Predstavniki Lige odgovarjajo samo italijanskemu ljudstvu, ne Merklovi in ne Macronu," je še dejal na koncu.
"Populizem je zelo učinkovit v volilni kampanji, veliko manj pa pri vodenju države," pa je dejal nekdanji predsednik vlade in - kot vse kaže - režiser sedanjega dogovarjanja med Gibanjem 5 zvezd in Demokratsko stranko Matteo Renzi. Salvinija je obtožil, da je sprožil krizo v nevarnem obdobju priprave na državni proračun, ko je Nemčija v recesiji in ko je treba preprečiti zvišanje DDV-ja v Italiji, za kar je treba najti 50 milijard evrov; opozoril ga je tudi, da bo podpora, ki jo danes uživa med ljudmi, upadla, ko ne bo več minister, češ da je to preizkusil na lastni koži.
