Po koncu srečanja finančnih minis- trov evroobmočja 27. junija 2015 sem na hodniku naletel na zaskrbljenega Maria Draghija, predsednika Evrop- ske centralne banke (ECB). "Kaj zaboga počne Jeroen?" me je vprašal. Mislil je na tedanjega predsednika evroobmočja Jeroena Dijsselbloema. "Škoduje Evropi, Mario. Škoduje Evropi," sem mu odvrnil. Draghi je prikimal, videti je bil zaskrbljen. Nato sva se z dvigalom odpeljala v pritličje in se tiho razšla.
Novinarji logično sklepajo, da sva bila z Draghijem leta 2015 - v času spora med Grčijo, ki sem jo zastopal, in ECB – v sovražnem odnosu. Toda slepa ulica, v katero smo zašli, ni bila posledica spopada značajev in tudi ni sprožila medsebojnega obtoževanja. Pravzaprav je bila odsev neuspeha institucionalnega sistema, za katerega nikoli nisem krivil Draghija. Tako med nama ni bilo nobene sovražnosti, saj bi bila tudi povsem nepotrebna.
Na to najino bežno srečanje sem pomislil, ko se je nedavno poslovil z vročega stola sredi poplave ugibanj, kakšna bo bodoča usmeritev ECB pod vodstvom njegove naslednice Christine Lagarde. Spomnilo me je na neuradno nemoč predsednika ECB pri vodenju mogočne ustanove, ki je v praksi precej manj neodvisna kot v teoriji. Lagardova se bo morala zdaj soočiti s to nemočjo, ko bo z ECB zaplula po morju deflacijskih tveganj.
Leta 2015 je Draghi sprejel nekaj odločitev, ki so bile usodne tako za prebivalce Grčije kot za skupni ev- ropski interes. Eno od teh odločitev je objavil 4. februarja. Tisto jutro po sestanku v Londonu, na katerem sem vlagateljem predstavil svoje načrte za zmerno prestrukturiranje dolga, je indeks atenske borze poskočil za 13 odstotkov, potem ko se je vrednost delnic grških bank povečala za več kot dvajset odstotkov. S tem vetrom v jadrih sem odletel v Frankfurt, da bi se prvič sestal z Draghijem. Človek bi mislil, da bo centralni bančnik pomagal sveže imenovanemu finančnemu ministru članice evroobmočja, ki mu je pravkar uspelo občutno povečati finančno premoženje svoje države. Namesto tega se je upravni odbor ECB še isti dan odločil grškim bankam onemogočiti dostop do likvidnostnih posojil. Nobeno presenečenje ni bilo, ko je vrednost grških podjetniških in bančnih delnic strmo padla in ves dobiček s preteklega dne je bil izničen.
Draghi si za to, kako je vodil ECB, ne zasluži niti očitkov niti občudovanja
