"Lotiti se moramo težav z duševnim zdravjem," Donald Trump zadnje dni sporoča Američanom. Posredno se s predsednikom ZDA strinjajo tudi njegovi najbolj zagrizeni kritiki, le da ne govorijo o strelskih pobojih, temveč o njem. Pravnik George Conway, soprog predsednikove svetovalke Kellyanne Conway, je najprej glasno menil, da je predsednik moten in da bi ga zato odpustili iz vsake druge službe. Ne samo amoralen, nenačitan in vase zagledan, ampak v resnici bolehnega uma. Conway sedaj opozarja, da "poleg osebnostnih motenj, zaradi katerih že tako ni primeren za vodenje države, očitno potrebuje tudi preiskavo vse slabših duševnih zmožnosti".
Podobno je na umsko pešanje Trumpa opozoril Anthony Scaramucci, predlani slaba dva tedna predsednikov neslavni svetovalec za komuniciranje z javnostmi. Ko je predsednik države sredi tedna odpovedal obisk Danske, ker niso dovolj prijazno zavrnili njegovega žicanja, naj ZDA prodajo Grenlandijo, in se razglasil za "kralja Židov" ter "nebeškega izbranca", je družbeno omrežje Twitter še enkrat preplavilo čivkanje o 25. dopolnilu ameriške ustave. Ta amandma pravi, da lahko podpredsednik in večina članov vlade predsednika razglasijo za nezmožnega opravljati svoje dolžnosti in odstranijo z oblasti.
Še v zgodnjih letih Trumpovega predsedovanja, ko so v javnost kapljala sočna mnenja članov najožjega vladnega kabineta o duševnih zmožnostih šefa, si nihče ni delal utvar, da bi se kaj takšnega res lahko zgodilo. Sedaj je predsednik varno obdan z zvestimi kimavci. Mnogi med njimi so na začetku sodili med protitrumpovsko gibanje v republikanski stranki, ki si je prizadevalo, da bi zvezdniku resničnostne televizije preprečilo imenovanje za predsedniškega kandidata. Zunanji minister Mike Pompeo je pozival "ustavimo ta cirkus", sedaj so ga (neimenovani) uradniki v ostrem profilu časnika New Yorker označili za "najbolj lizunskega in klečeplaznega človeka v bližini Trumpa" ter za "vodeni izstrelek v Trumpovo zadnjico".
Podobno se dogaja v kongresu, republikanska garda je ali pokleknila pred trumpizmom in prevzema nov besednjak populističnega (skrajnega) konservatizma ali se poslavlja od politike. Vplivni senator Lindsey Graham je svoj opis Trumpa iz "rasističnega, do tujcev sovražnega fanatika" spremenil v "morebitni dobitnik Nobelove nagrade za mir". Zmerni člani stranke – nazadnje temnopolti poslanec Will Hurd iz Teksasa – se umikajo v pokoj. S Hurdovim odhodom bo med 227 guvernerji, senatorji in poslanci le še en temnopolti republikanec. V časniku Politico pa so zapisali, da "je med poslanci desnice več takšnih z imenom Jim, kot pa kongresnic, ki bodo znova kandidirale".
Trump tako ni prehoden pojav, temveč svarilo republikancem, skažen portret njihovih grehov, ki je ušel iz zaklenjene sobe
