Leto 2020 bo prvo, ko bo ena od članic izstopila iz Evropske unije (EU). Ker je ta država Združeno kraljestvo, ena največjih vplačnic, bo to velik udarec za dolgoročni proračun EU za obdobje 2021-2027, o katerem bodo letos glavna pogajanja. Izstop Združenega kraljestva bo prizadel predvsem revnejše članice, saj je predvideno največje zmanjšanje postavk za kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Med članicami, ki jim grozi, da bodo od leta 2021 iz Bruslja dobile precej manj denarja, je tudi Slovenija.
Brexit že januarja
Osnova za pogajanja med državami članicami pod vodstvom novega predsednika evropskega sveta Charlesa Michela bo predlog, ki ga je pripravila Finska kot predsedujoča Svetu EU v drugi polovici leta 2019. Z letom 2020 je za pol leta predsedovanje Svetu EU prevzela Hrvaška, v drugi polovici 2020 bo predsedovala Nemčija in takrat bo na vrsti zaključni del pogajanj. Pri tem ni nepomembno, da Nemčija skupaj s Švedsko, Dansko, Avstrijo in Nizozemsko (vse so neto vplačnice, kar pomeni, da v proračun EU več vplačajo, kot iz njega dobijo) nasprotuje kakršnemu koli povečanju proračuna EU. Te države vztrajajo, da ne sme preseči odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Nemčija je kot največja članica sicer ves čas tudi tista država, ki na koncu pogajanj odpre svojo denarnico in tako omogoči dogovor o sedemletnem proračunu EU.
Potem ko bo Združeno kraljestvo konec januarja izstopilo iz EU, se bo začela tekma za sklenitev trgovinskega sporazuma, saj se decembra 2020 izteče prehodno obdobje, v katerem bo ohranilo vse pravice iz članstva v EU na področju trgovine. Slabo leto je zelo kratko obdobje, saj pogajanja o sklenitvi tovrstnih sporazumov običajno trajajo več let. Če bi Britanci začeli sklepati trgovinske sporazume s posameznimi članicami, bi to bila nova velika fronta, ki bi jih razklala.
EU se za britanski trg ne poteguje sama. Močno konkurenco bo imela zlasti v ZDA in Kitajski. Ob tem jo čaka nadaljevanje napetosti v trgovinskih odnosih z ZDA. Trgovinski predstavnik ZDA Robert Lighthizer je decembra za TV-postajo Fox dejal, da imajo ZDA "zelo neuravnotežene odnose z Evropo". "Za trgovanje tam je veliko ovir, veliko je še drugih problemov, ki se jih je treba lotiti," je povedal. Potem ko so ZDA lani uvedle carine za uvoz jekla in aluminija iz EU, administracija predsednika Donalda Trumpa še zmeraj grozi z uvedbo carin na evropske avtomobile. Za nekatere druge dobrine, med katerimi so francoska vina in italijanski siri, pa je carine uvedla že oktobra. Novi evropski komisar za trgovino Phil Hogan je v trgovinskih pogovorih z ZDA napovedal odločnejšo držo EU. Prvi sestanek z Lighthizerjem je po poročanju agencije Bloomberg predviden že v januarju.
Dvakrat vrh s Kitajci
Fraser Cameron, nekdanji uradnik EU, ki je zdaj direktor inštituta EU-Asia Centre, je v nedavni kolumni za portal Euractiv opozoril, da bo leto 2020 odločilno tudi za odnose med EU in Kitajsko. Predvideni sta kar dve vrhunski zasedanji. Na vrhu aprila v Pekingu se bo predsednik kitajske vlade Li Keqiang sestal z novim vodstvom EU, septembra na vrhu v Leipzigu, ki bo eden od vrhuncev nemškega predsedovanja Svetu EU in ga bo gostila kanclerka Angela Merkel, pa se bo udeležil predsednik Xi Jinping. To bo prelomen vrh EU-Kitajska, saj bo prvi, ki se ga bodo udeležili voditelji vseh 27 članic EU. Glavni cilj bo podpis investicijskega sporazuma EU-Kitajska. Kitajski zunanji minister Wang Yi je decembra v Bruslju dejal, da je zanj podpis tega sporazuma prednostna naloga, od EU pa pričakuje, da bo vzpostavila okolje za vlaganja kitajskih podjetij, vključno s tehnologijo 5G, torej tudi tehnološkemu velikanu Huawei. Visoki evropski uradniki dvomijo, da je do septembra dogovor mogoče doseči. Odnosi med EU in Kitajsko bodo ena glavnih točk letošnjega predsedovanja Nemčije Svetu EU, ker "danes EU nima enotne politike do Kitajske", pravi Merklova, ki se s položaja najvplivnejše voditeljice v EU očitno želi posloviti z zgodovinskim sporazumom med EU in Kitajsko.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se že vidi kot njen naslednik, bo v letu 2020 s pomočjo botra, ameriškega finančnega mogotca Larryja Finka, v to nedvomno vložil vse moči. Fink je prvi mož finančne družbe BlackRock in ima po poročanju nemško-francoske TV-postaje Arte prek lastniških deležev vpliv v vseh najpomembnejših podjetjih na svetu in prek svojega informacijskega sistema tudi na države in njihove voditelje. Za tesno zaprtimi vrati pogost gost Macrona v Parizu.
