Vojislav Bercko
Tik pred zdajci, za 12. april napovedanim odhodom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije, so voditelji preostalih 27 članic EU z britansko premierko Thereso May dosegli dogovor o preložitvi izstopa. V igri je bilo več datumov, nemška kanclerka Angela Merkel se je zavzemala za preložitev do pričetka prihodnjega leta, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za enoletni odlog, francoski predsednik Emmanuel Macron (zelo osamljen) za zelo kratek rok, na koncu pa je obveljal kompromis: Združeno kraljestvo naj bi po novem EU zapustilo najkasneje 31. oktobra, če ne že prej, seveda v primeru, da na Otoku dosežejo kompromis glede sporazumnega izstopa. V tem je nekaj simbolike: odšli naj bi prav na noč čarovnic.
V tem primeru bodo seveda Britanci in Severni Irci 23. maja morali oditi na volitve v Evropski parlament, četudi Mayeva poudarja, da se Britanija še vedno lahko izogne izvedbi evropskih volitev, če ločitveni sporazum ratificira pred 22. majem, in da bi v tem primeru uradno izstopila 1. junija. In kaj se lahko zgodi do 31. oktobra? V tem vmesnem času je tok dogodkov povsem v rokah Združenega kraljestva, ki lahko potrdi ločitveni sporazum, lahko ponovno premisli o strategiji za brexit, kar lahko vodi v spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih, ne pa ločitvenega sporazuma, lahko pa tudi prekliče sprožitev 50. člena pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz unije, je možnosti povzel Tusk. Dogovorjena preložitev s ciljem ratifikacije izstopnega sporazuma bo trajala le tako dolgo, kot je potrebno, in nikakor ne dlje od 31. oktobra. Če obe strani izstopni sporazum potrdita pred tem datumom, se izstop zgodi prvi dan v mesecu, ki sledi, piše v sklepih, ki so jih sprejeli voditelji 27 članic ob soglasju Združenega kraljestva. Poleg tega se v času tega drugega podaljšanja roka za brexit ne sme odpirati ločitvenega sporazuma in začeti pogajanj o prihodnjem partnerstvu. Združeno kraljestvo pa se zavezuje, da bo zagotovilo lojalno sodelovanje, na primer da se bo vzdržalo ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev unije.
Dogovor vključuje tudi vmesni pregled v juniju. Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta poudarila, da bodo junija zgolj pregledali stanje. "Junij ni točka preloma, ni trenutek za nove odločitve. To mora biti jasno," je po poročanju STA poudaril Tusk. "Ključen trenutek bo oktober," je dodal Juncker.
