Vojislav Bercko
Morebitno zmagoslavje britanske premierke Therese May je po torkovem večernem glasovanju o poslanskih amandmajih glede odhoda Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije trajalo le nekaj minut. Najprej je lahko triumfirala, ker so poslanci spodnjega doma podprli amandma konservativnega parlamentarca Grahama Bradyja, ki je bil v bistvu tudi vladni amandma, ki terja zamenjavo tako imenovanega irskega varovala (backstop) z alternativnimi predlogi. S tem je Mayeva dobila alibi in še dva tedna časa, da skuša v Bruslju na novo odpreti pogajanja in doseči drugačno ureditev dela ločitvenega dogovora, ki govori o meji na irskem otoku. Amandma je sicer za vlado nezavezujoč, kot tudi drugo sprejeto dopolnilo poslanke Yvette Cooper, da Velika Britanija ne sme izvesti trdega brexita oziroma oditi iz EU brez dogovora. Toda Mayeva je prvi amandma sprejela z odprtimi rokami, za drugega pa komaj slišno dejala, da si trdega brexita ne želi niti sama.
Brexit brez dogovora je iz dneva v dan bolj verjeten
Hitro razblinjene iluzije
Toda brexit brez dogovora, ki se bo predvidoma zgodil 29. marca opolnoči, postaja vse bolj realna možnost: v Evropski uniji nočejo o odpiranju že sklenjenega sporazuma in novih pogajanjih niti slišati. Čistega vina je Mayevi le nekaj minut po koncu zasedanja britanskega parlamenta nalil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Pozdravljamo in delimo ambicijo britanskega parlamenta za izognitev scenariju brez dogovora," je usklajeno stališče preostalih 27 članic EU. "Ločitveni sporazum je in ostaja najboljši in edini način za zagotovitev urejenega izstopa Združenega kraljestva iz EU. Irsko varovalo je del ločitvenega sporazuma in o ločitvenem sporazumu se ni mogoče znova pogajati." Ob tem v uniji ponavljajo, da so pripravljeni premisliti o svoji ponudbi ter prilagoditi vsebino in raven ambicije politične izjave ob spoštovanju veljavnih načel, če bi Združeno kraljestvo spremenilo namere glede prihodnjega partnerstva.
V primeru obrazložene zahteve britanske strani po podaljšanju roka za brexit bi bila 27-erica pripravljena premisliti tudi o tem in odločiti s soglasjem, pri čemer bi upoštevala razloge in trajanje možnega podaljšanja ter potrebo po zagotovitvi ustreznega delovanja institucij EU. Podobno je povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. "Sporazum o odhodu in backstop sta sprejeli britanska vlada in EU novembra lani. O tem sporazumu se ni mogoče na novo pogajati," so sporočili iz Macronovega urada. "Če pa se želi po drugi strani Velika Britanija pogovarjati o prihodnjih odnosih z EU ali odpreti novi proces (volitve, referendum), je EU za to odprta, seveda ob spoštovanju njenih interesov in vrednot." Sorodno mislita nemški zunanji minister Heiko Maas in avstrijski kancler Sebastian Kurz, možnost vnovičnih pogajanj o brexitu manj kot dva meseca pred predvidenim izstopom pa je odločno zavrnil tudi irski premier Leo Varadkar.
Gospodarstvo v paniki
Nesporno dejstvo je, da se tudi gospodarstveniki na obeh straneh Rokavskega preliva pripravljajo na črni scenarij, torej brexit brez dogovora. Svoj evropski sedež sta iz Velike Britanije že preselila japonski tehnološki gigant Sony in britanska tehnološka družba Dyson. Toda to je le vrh ledene gore, po podatkih britanske gospodarske zbornice, ki jih je objavila televizija BBC, pripravlja krizne načrte velik del od okoli 75 tisoč podjetij s sedežem na Otoku, ki so včlanjena v zbornico. Posebej bi lahko bila na udaru avtomobilska industrija pa tudi letalski proizvajalec Airbus, ki je sicer mednacionalen, bi lahko preselil britanski del proizvodnje nekam v celinsko Evropo. Podobno opozarja direktorica britanskega podjetniškega združenja CBI Carolyn Fairbairn, ki ne verjame, da bi danes eno samo podjetje v Združenem kraljestvu ustavilo ali upočasnilo priprave na možnost neurejenega izstopa Velike Britanije iz EU. "Bojim se, da jih bodo celo pospešila," je opozorila. Vnovično odprtje pogajanj z EU bi bilo po njenem absurdno. Zlasti podjetja na Severnem Irskem so izredno zaskrbljena, je opozorila in dodala: "Varovalka je tam z namenom." Nekega dne bi lahko tehnologija rešila problem meje na irskem otoku, do takrat pa je treba najti druge ureditve, je prepričana Fairbairnova.
Trdi brexit, osiromašeni jedilniki
Čeprav se sliši ob vseh težavah z morebitnim trdim brexitom precej banalno, bi odhod Združenega kraljestva na Otoku občutili tudi na jedilnikih. Ob vseh drugih posledicah nesporazumnega odhoda bi v Veliki Britaniji in na Severnem Irskem vsaj začasno ostali tudi brez živilskih izdelkov in kmetijskih pridelkov, ki jih uvažajo iz Evropske unije, v prvi vrsti svežega sadja in zelenjave. V Združenem kraljestvu sicer natanko polovico hrane pridelajo sami, 30 odstotkov je uvozijo iz držav članic EU, po štiri odstotke iz Severne in Južne Amerike, Azije in Afrike, ter po dva odstotka iz evropskih držav, ki niso članice EU, in Avstralije.
