Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila danes, tretji dan turneje po državah Zahodnega Balkana, v Srbiji in Bosni in Hercegovini (BiH). V ospredju pogovorv je bila energetska kriza. Kot dokaz, da je EU pripravljena neposredno pomagati Zahodnemu Balkanu, je Von der Leyen na turneji obelodanila, da ima Bruselj pripravljen paket pomoči za celotno regijo z okoli 500 milijonov evrov, namenjenih infrastrukturnim projektom. Mnoge od teh projektov bi po njenih besedah lahko uresničili že v letu dni.
Predsednica je s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v kraju Jelašnica na jugu Srbije obiskala gradbišče plinovoda med Srbijo in Bolgarijo, za katerega bo Evropska unija (EU) prispevala 80 odstotkov denarja. Kasneje sta voditelja k dvostranskim pogovorom sedla v Beogradu. Govorila sta o energetski krizi, približevanju Srbije EU ter dialogu za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino. Von der Leyen je napovedal, da bo EU Srbiji namenila 165 milijonov evrov pomoči za premoščanje energetske krize. Vučića naj bi bila na štiri oči tudi pozvala k upoštevanju sankcij EU proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.
Nato je odpotovala v Sarajevo na srečanje s člani predsedstva BiH. Udeležila se je tudi slovesnega odprtja predora Ivan, ki ga je s 23,3 milijona evrov sofinancirala EU. Bruselj bo sicer Sarajevu pri premagovanju energetske krize pomagal z 71 milijoni evrov. Komisija je v nedavnem poročilu o napredku držav na poti v EU predlagala, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo v EU.
Von der Leynova je včeraj obiskala Kosovo in Albanijo. V Prištini je sporočila, da je EU Kosovu namenila 75 milijonov evrov za soočanje z energetsko krizo. Kosovski premier Albin Kurti je ob tem napovedal, da bo Kosovo še pred koncem leta vložilo prošnjo za članstvo v EU. Kosovo je med državami Zahodnega Balkana najdlje od EU, nekatere članice povezave ga še vedno niso priznale kot samostojne države. Komisija medtem vztraja pri oceni iz leta 2018, da Kosovo izpolnjuje pogoje za vizumsko liberalizacijo. Predsednica komisije se je sešla tudi s predsednico Vjoso Osmani Sadriu. Po srečanju je tvitnila, da Kosovo izkazuje pripadnost vrednotam EU, ko izvaja ambiciozne reforme ter se pridružuje evropskemu odgovoru na vojno v Ukrajini. Von der Leynova je obiskala še fakulteto za arhitekturo v Prištini, kjer so z evropskim denarjem posodobili ogrevalni sistem, medtem ko je kosovska stran v sodelovanju s Svetovno banko zagotovila energetsko sanacijo zgradbe.
V Tirani se je predsednica komisije sestala z albanskim predsednikom Bajramom Begajem in premierjem Edijem Ramo. Ob prihodu je napovedala evropsko pomoč Albaniji v višini 80 milijonov evrov za takojšnje potrebe in vlaganja v čiste vire energije. Albanija je julija tako kot Severna Makedonija začela pristopna pogajanja z EU. Tirana bo 6. decembra kot prva zahodnobalkanska država gostila vrh EU - Zahodni Balkan.
Von der Leynova je turnejo po Zahodnem Balkanu začela v sredo v Severni Makedoniji, sklenila pa jo bo jutri v Črni gori. "Prepričana sem, da EU ni popolna brez Severne Makedonije," je dejala ob obisku Skopja in pohvalila napredek države na poti v EU. Po njenih besedah bo EU Severni Makedoniji stala ob strani pri obvladovanju trenutne krize in ji zagotovila 80 milijonov evrov.
Predsednica komisije je na skupni tiskovni konferenci z makedonskim premierjem Dimitarjem Kovačevskim izrazila mnenje, da je Severna Makedonija "okrepila demokracijo in vladavino prava, naredila napredek pri reformi sodstva in razvila solidno tržno gospodarstvo, ki že kaže odpornost". Evropska komisija je s Severno Makedonijo tudi podpisala sporazum, ki omogoča napotitev Evropske agencije za mejno stražo Frontex v to balkansko državo. Von der Leynova je poudarila, da je bil sporazum napisan v makedonskem jeziku, s čimer EU drži obljubo, da bo ta jezik enakopraven z vsemi ostalimi 24 jeziki unije.
Sporazum s Frontexom je sprva blokirala Bolgarija, ki je oporekala rabi makedonskega jezika. Bolgarija je bila največja ovira za začetek pristopnih pogajanj. V skladu s sprejetim kompromisom mora Severna Makedonija spremeniti ustavo, vanjo vpisati bolgarsko manjšino in v nekaterih delih spremeniti tudi zgodovinske učbenike. Bolgarija pa je pristala na to, da makedonščina postane eden od uradnih jezikov EU.
