Natanko štiri tedne ša manjka do predvidenega izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije, ki naj bi se zgodil v noči na 1. november. Toda nihče ne ve, ali se bo to tudi uresničilo. Sporočilo, ki ga je na letni konferenci vladajoče konservativne stranke v Manchestru poslal (zlasti svojim volivcem) britanski premier Boris Johnson, ki po odstopu Therese May vlada le nekaj več kot dva meseca, je za EU skoraj nedvoumno: sprejmite naše, britanske pogoje ali pa se bo zgodil brexit brez dogovora. Kar bi imelo hude posledice za oboje, a še zmeraj dosti bolj boleče za prebivalce Združenega kraljestva.
Štiri tedne še ostaja do tega, ko naj bi se EU zmanjšala za eno največjih članic
Govor, vreden Trumpa
Johnson je sicer predlagal nov dogovor o brexitu, a hkrati grozeče poudaril, da bo Združeno kraljestvo 31. oktobra zapustilo EU brez dogovora, če Bruselj ne bo sprejel njegovega predloga. Zatrdil je, da so v Londonu pripravljeni tudi na to možnost. "Ves svet želi končati to zadevo ... in preiti na kaj drugega," je dejal.
Vsebine predloga ni podrobno pojasnil, je pa izpostavil, da pod nobenim pogojem ne bo nadzora na ali ob meji med Irsko in Severno Irsko. Omenil je tudi, da so del njegovega načrta tehnične rešitve, s katerimi bi zagotovili, da na irskem otoku ne bo trde meje. Svoj predlog je Johnson označil za konstruktivnega in razumnega ter poudaril, da je to kompromis. Združeno kraljestvo je konec lanskega leta z EU sicer doseglo sporazum o odhodu, a so ga potrdile le članice unije, britanski poslanci pa so kompromis, ki ga je dosegla vlada Mayeve, na treh glasovanjih letos spomladi zavrnili. Mayeva je odstopila, a to ni bil konec sporov v 650-članski poslanski zbornici, kjer je konservativcem po predčasnih volitvah leta 2017 uspelo vladati le ob tihem soglasju desetih parlamentarcev severnoirske Demokratične unionistične stranke (DUP). Premier Johnson je nato dosegel, da je kraljica Elizabeta II. odobrila blokado zasedanja parlamenta za dolgih pet tednov, trajati bi morala do 14. oktobra, a je vrhovno sodišče to konec septembra razveljavilo in poslanci so se vrnili na delo. Še pred tem pa so sprejeli zakon, ki prepoveduje brexit brez dogovora. Johnson se je na to odzval tako, da je iz stranke izključil 21 upornih poslancev in s tem tudi izgubil parlamentarno večino.
Premierjev govor na konferenci konservativcev je bil skoraj neverjetno podoben tistim, ki jih v javnost meče ameriški predsednik Donald Trump. "Če bi bil parlament prenosni računalnik, bi se na ekranu prikazala pica kot kolo usode; če bi bil parlament šola, bi jo Ofsted (urad za standarde v izobraževanju) zaprl; če bi bil parlament resničnostni šov, bi nas gledalci do zdaj že cel kup izločili iz džungle. Toda vsaj gledali bi lahko, kako je bil predsednik prisiljen pojesti kengurujev testis. In žalostna resnica je, da imajo volivci več besede v resničnostnem šovu I'm a Celebrity kot v spodnjem domu britanskega parlamenta, ki noče izpeljati brexita, noče storiti ničesar konstruktivnega in noče volitev. V trenutku, ko si volivci obupano želijo, da se osredotočimo na njihove prioritete, mi še naprej prežvekujemo že neštetokrat prežvečeni brexit, ko si ljudje želijo, kar si želijo zagovorniki brexita, kar si želijo nasprotniki brexita, kar si želi ves svet - da mirno in razumno opravimo z zadevo in gremo naprej. In to je razlog, da 31. oktobra izstopamo iz EU, pa naj se zgodi, kar se mora. Strankarski kolegi, dajmo, izpeljimo ta brexit, ker zmoremo, moramo in tudi bomo," je dejal. Govor je še pred začetkom odločilnega dne konference pridobil portal PoliticsHome.
Psihoza zaradi brexita
Zdravniki v Veliki Britaniji so diagnosticirali prvi primer psihoze zaradi brexita, je razvidno iz poročila v znanstveni reviji British Medical Journal. Za tovrstno psihozo naj bi bil zbolel 40-letnik, ki so ga na zdravljenje zaradi hitrega poslabšanja duševnega zdravja sprejeli nekaj tednov po referendumu o brexitu. Imel je prisluhe ter paranoidne, napačne in bizarne iluzije, je zapisal Mohammad Zia Ul Haq Katshul iz Inštituta za duševno zdravje univerze v Nottinghamu, ki je zdravil pacienta. Po referendumu se moški ni mogel sprijazniti s političnimi dogodki, ki so se dogajali okoli njega, resno so ga začeli skrbeti tudi rasni incidenti. Pacient je po dveh tednih zdravljenja z zdravili okreval, je še pojasnil Haq Katshul.
Kdo je ujet in kje
In kaj v bistvu predlaga Združeno kraljestvo oziroma Johnson? Zadnji predlog vsebuje alternativo tako imenovanemu irskemu varovalu, za katero britanski premier meni, da pomeni ujetost Velike Britanije v EU, in zato želi, da bi ga odstranili iz sporazuma.
Johnson med drugim predlaga ureditev z dvema mejama - torej mejo med Veliko Britanijo in Severno Irsko na morju ter carinski nadzor na irskem otoku med Irsko in Severno Irsko. To bi pomenilo, da bi Severna Irska ostala del evropskega enotnega trga za dobrine z oblikovanjem "vseotoške regulatorne cone", a to bi moral podpreti severnoirski parlament in bi moral o tem glasovati vsaka štiri leta. V okviru tega območja bi Severna Irska morala upoštevati evropsko zakonodajo glede dobrin. Obstajal bi dodaten nadzor nad dobrinami, ki bi potovale iz Velike Britanije na Severno Irsko, ne pa tudi nad dobrinami, ki bi prispele v Severno Irsko iz Irske. Severna Irska bi zapustila carinsko unijo skupaj s preostalo Veliko Britanijo, tako da bi obstajal tudi nov nadzor med severom in jugom Irske. Britanska vlada predlaga, da bi večino tovrstnega nadzora izvajali elektronsko, manjši del pa tudi fizično pri podjetjih ali drugih dobavnih točkah, ne pa tudi na meji med državama. Irsko varovalo, katerega namen je preprečiti vzpostavitev trde meje na irskem otoku po brexitu, je za Britance najbolj sporen del dogovora z EU. To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.
EU je že neštetokrat povedala, da spremembe dogovora, sklenjenega novembra lani, torej poltretje leto po britanskem referendumu o brexitu, izvedenem junija 2016, ko je okoli 52 odstotkov volivcev glasovalo za izstop iz EU, ne pride v poštev. Odhajajoči predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ki ga bo 1. novembra nasledila Nemka Ursula von der Leyen, se je odzval spravljivo. "Želimo si dogovora. Ostali bomo enotni in storili vse, da bomo to dosegli, kot to že počnemo več kot tri leta."