Evropska komisija je ta teden predstavila paket petih zakonodajnih predlogov, s katerimi želi posodobiti pravila EU glede varnosti v ladijskem prometu in preprečiti onesnaževanje morja. Med drugim predlaga novosti glede nadzora v pristaniščih, ki bi vključeval tudi ribiške ladje, ter kaznovanja izpustov iz ladij.
Kljub temu, da je pomorska varnost v EU trenutno na zelo visoki ravni - z le nekaj smrtmi in brez večjih izlitij nafte v zadnjem času - je vsako leto še vedno zabeleženih več kot 2000 incidentov na morju, so v sporočilu zapisali pri Evropski komisiji. Trije do petih zakonodajnih predlogov se nanašajo na izboljšanje varnosti v pomorstvu. Osredotočajo se na nadzor v pristaniščih in preiskovanje pomorskih nesreč, s ciljem, da se zmanjša število incidentov in nesreč ter s tem števila smrtnih žrtev in primerov onesnaženja.
Inšpekcijski pregledi in izmenjava informacij
Predlagane so zahteve glede inšpekcijskih pregledov, ki jih morajo izvajati države, med drugim izmenjava informacij o izsledkih inšpekcijskih pregledov nacionalnih organov, Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) pa bo to podprla s programom usposabljanja za inšpektorje. "To bo izboljšalo pomorsko varnost in zmanjšalo tveganje za onesnaženje okolja ter zagotovilo, da si bodo države z registriranimi ladjami še naprej prizadevale za visokokakovostne storitve ladijskega prevoza," je prepričana Evropska komisija.
Poleg tega naj bi v pristaniški nadzor vključili dodatna mednarodna pravila, na primer določila novih konvencij glede balastnih voda in sedimentov ter odstranjevanja razbitin. Posodobili bi tudi način izbire ladij za pregled, pri čemer bi bilo več pozornosti namenjene temu, kako potencialno škodljive so te ladje za okolje. Države članice bi imele tudi več možnosti glede zaznavanja in sankcioniranja neskladnosti z varnostnimi pravili in pravili za preprečevanje onesnaženja.
Pregledi tudi za ribiške ladje
Pristaniške preglede bi po predlogu razširili tudi na ribiške ladje, glede varnosti katerih se po navedbah komisije stalno pojavljajo velike skrbi. Države članice bi lahko uvedle nadzor nad ribiškimi ladjami, dolgimi nad 24 metrov, hkrati pa bi morale, ker se po navedbah komisije največ resnih nesreč zgodi z ribiškimi ladjami do 15 metrov dolžine, o incidentih manjših poročati in jih tudi pregledovati.
Delovanje državnih in pristaniških organov naj bi bilo digitalizirano, spodbudili bi med drugim uporabo certifikatov v elektronski obliki. EMSA naj bi zagotavljala tudi dodatno podporo nacionalnim organom, pristojnim za preiskovanje nesreč.
Preprešiti nezakonite izpuste iz ladij
Dva zakonodajna predloga se nanašata na preprečevanje onesnaževanja, ki ga povzročijo ladje. Komisija želi preprečiti kakršnekoli nezakonite izpuste iz ladij v evropska morja. Za to pa je treba zagotoviti, da bodo ti izpusti zaznani, da bodo prekrški preganjani in da bodo krivci kaznovani, poudarja.
Tako je med drugim predlagana razširitev nabora onesnaževal, ki so vključena v regulativo. Poleg tega bi med nezakonite izpuste poleg nafte in zdravju škodljivih tekočin, ki jih pokrivajo obstoječa pravila, uvrstili tudi škodljive snovi v embalaži, odplakah ter odpadni vodi in usedlinah iz sistemov čiščenja izpušnih plinov na ladjah.
Pravočasno obveščanje in sodelovanje držav
Predvidene so tudi spremembe glede sporočanj podatkov v podatkovno bazo CleanSeaNet, prek katere se med drugim objavljajo informacije glede potencialnega onesnaženja. Izboljšani sistem naj bi olajšal pravočasno obveščanje in sodelovanje držav pri čezmejnem onesnaženju, ki bi ga povzročile ladje.
Po predlogu bo vzpostavljen pravni okvir, da bodo lahko nacionalni organi ustrezno ukrepali v primerih nezakonitih izpustov iz ladij in kršitelje sankcionirali. Prilagodili naj bi tudi pristojnosti EMSA in ji poverili dodatne naloge med drugim na področjih varnosti, preprečevanja onesnaženja in zaščite okolja, nadzora in upravljanja kriznih dogodkov ter digitalizacije.
