Čemu sta se na večerji dobila Dodik in Janša?

Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine (BiH) Milorad Dodik se je sinoči za mnoge presenetljivo v Ljubljani na delovni večerji pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo. Govorila sta o aktualnih političnih razmerah v BiH in regiji, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Dodik naj bi bil slovenskega premiera seznanil z zavezanostjo Republike srbske (RS) za ohranitev Daytonskega sporazuma in z vrnitvijo pristojnosti njegovi entiteti, ki da so v skladu s tem sporazumom in ustavo BiH, povzema Tanjug. Agencija dodaja, da sta se Dodik in Janša pogovarjala tudi še o drugih temah.

Premier Janša je v tvitu zapisal, da je šlo za vsebinski pogovor o situaciji v BiH: "Ozemeljska celovitost ter spoštovanje obstoječe ustavne ureditve z upoštevanjem enakih vatlov za vse temelj za sožitje njenih narodov in razrešitev aktualnih dilem. Prihodnost v polni suverenosti BiH in članstvu v EU."

Pred Janšo z Orbanom

Danes se po hitrem obisku, s katerega s slovenske strani nismo prejeli nobenih uradnih sporočil, v regiji Zahodnega Balkana mnogi sprašujejo, čemu se je Dodik odločil za obisk Slovenije. In to le dan po tem, ko se je bil sestal tudi z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom. Televizija N1 BiH tako poroča, da Dodikov sestanek z Orbanom, ko se je slednji le dva dni prej sestal z novim visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom, ni bil naključje.

Tudi o vsebini tega sestanka v Banjaluki je malo znanega. Dodik naj bi se bil Madžarski zahvalil za razumevanje, ki ga ima do RS. Za medije je nato sporočil, da je Madžaru zatrdil, da ni res, da RS ruši ozemeljsko celovitost BiH. Dodal je, da je zelo jasno povedal, da gre za spin. Kakorkoli, Dodik se skuša predstaviti kot največji branitelj Daytonskega sporazuma. Ki pa se je medtem, ko se je čas odvrtel naprej, izkazal za pomanjkljivega. Zato so ga v BiH skušali nadgraditi, da bi država lahko funkcionirala še naprej. Dodik pa bi se raje vrnil na staro.

Očitno si Dodik želi, da bi tako Orban kot Janša, katerega Slovenija zdaj predseduje Svetu EU, bila nekakšna posrednika med njim in Schmidtom, morda tudi z zahodno javnostjo. V prid tej tezi N1 BiH navaja, da je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto na facebooku napisal, da Madžarska potrebuje mir, varnost in gospodarski razvoj na Zahodnem Balkanu, zato so RS priskočili na pomoč. Zanimivo seveda je, da Dodik tako kot Orban in vse bolj tudi Janša vodi politiko zaščite in ohranjanja nacionalne suverenosti. Ta Banjaluki v tem trenutku najbolj ustreza in to je verjetno tudi razlog, da Dodik išče zavezništvo pri dveh evropskih suverenistih, Orbanu in, kakopak, tudi Janši. No, vezi so morda še drugačne, če le pomislimo na kredite Janševe stranke SDS pri državljanki RS Dijani Đuđić. Nekateri sarajevski mediji, denimo dnevnik Oslobođenje, najnovejše Dodikove sestanke imenujejo enostavno za "desničarsko diplomatsko ofenzivo".

Ruska blokada Schmidta

Schmidt je namreč Varnostnemu svetu Združenih narodov te dni želel predstaviti svoje poročilo o tem, kako BiH grozi razdelitev, če bi Dodiku uspelo umakniti Srbe iz skupne bosansko-hercegovske vojske. Vendar je Rusija, Kitajska pa se je strinjala, preprečila predstavitev poročila, ki je bilo nato samo molče razdeljeno delegacijam. Blokado je Rusija izvedla s pojasnilom, da Schmidt ni bil pravilno potrjen za visokega predstavnika. Da bi Schmidt sploh bil pravnomočno imenovan na to funkcijo, mu oporeka tudi Dodik.

Varnostni svet ZN je sicer v sredo vendarle soglasno podaljšal mandat 600-članskim silam EU v BiH (EUFOR) za še eno leto. Vendar se še spomnimo, kako je pred nekaj meseci evropsko javnost razburil tako imenovani non-paper. V Bruslju naj bi se bil znašel ob pomoči kabineta slovenskega predsednika vlade. Kdo je avtor spornega dokumenta, se ni nikoli razčistilo. Slovenska vlada je avtorstvo nekoliko oklevajoče zanikala, nekateri so ga pripisali Budimpešti. Predhodnik Schmidta, avstrijski diplomat in koroški Slovenec Valentin Inzko, pa je izjavil, da ga je že pred leti videl in da ga je pripravila ameriška CIA.

Kaj je dokončni razpad?

Dokument je ugotavljal, da Jugoslavija še ni dokončno razpadla. Zato bi bilo meje njenih naslednic še treba spremeniti po etničnih šivih. Tako bi spremenili mejo med Srbijo in Kosovom, o čemer sta se menda že strinjala tedanji kosovski premier Hashim Thaci in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Besedilo omenja tudi možnost odcepitve RS od BiH in celo priključitev zahodne Hercegovine Hrvaški. To bi seveda pomenilo dokončni razpad BiH, ne le rajnke Jugoslavije.

Dodik je, tik preden je prispel v Slovenijo, v intervjuju za britanski BBC ponovil nekatere, kot pravijo v BiH "škandalozne izjave, o katerih govori Schmidtovo poročilo, ki ocenjuje, da je BiH kot država v eksistenčni krizi". Potrdil je, da si znova želi ustanoviti ločeno vojsko RS, saj da to dopušča Daytonski sporazum: "To je naša ustavna pravica. Dali smo sicer privolitev za drugačno organizacijo oboroženih sil v BiH, zdaj bomo to soglasje umaknili." O Schmidtu je dejal, da gre za "zasebno osebo, ki si lahko misli, kar si hoče. Vendar ga ZN niso potrdili, čemu bi ga mi? Sicer pa je njegovo poročilo pisala muslimanska obveščevalna agencija v Sarajevu."

Dodik je v intervjuju tudi dejal, da želi ohraniti BiH, vendar ta ne more ostati takšna, kakršna je: "Njena ureditev je dekadentna. Z lažnimi reformami in drugimi problemi ne bo obstala. Ljudje so me izvolili, da ubranim daytonsko ureditev RS. Vse drugo so vzvišeni cilji, ki pa se izkazujejo za imaginarne."