V poročilu, ki ga je hrvaška varuhinja človekovih pravic Lora Vidović prejšnji teden predstavila poslancem v odboru za človekove in manjšinske pravice, je opisano slabšanje situacije glede univerzalnega spoštovanja človekovih in neustreznih sistemov nadzora nad delom policije. Priporočil in opozoril varuhinje organi hrvaškega notranjega ministrstva niso upoštevali, kar pomeni nadaljevanje kršitev. Varuhinja tudi opozarja, da ji je v preteklem letu notranje ministrstvo celo preprečilo izvajanje njenih nalog, saj ji ni omogočilo dostopa do zahtevanih informacij in podatkov. Tudi pri tem se potrjuje diskriminatornost postopanja hrvaških organov, saj je do oviranja dela varuhinje in kršitev zakonodaje o njenih pooblastilih prišlo izključno v postopkih, vezanih na migracije. Lora Vidović je poslance opozorila tudi na pretekle izkušnje, ko ji je notranje ministrstvo posredovalo nepopolne in/ali netočne podatke.
Varuhinja človekovih pravic Lora Vidović je tako prejšnji teden napovedala, da bo o nezakonitem postopanju hrvaških oblasti obvestila pododbor in odbor ZN za preprečevanje mučenja ter odbor Sveta Evropa za preprečevanja mučenja, saj nacionalni preventivni mehanizem obstaja in deluje tudi na podlagi mednarodnih sprejetih konvencij in deklaracij o zaščiti in spoštovanju človekovih pravic. "Brez zagotavljanja in zaščite človekovih pravic ne moremo govoriti o zagotavljanju varnosti v državi," je opozorila varuhinja, da rezultati postopkov, ki so jih izvedli, kažejo, da v policijskih postopkih prihaja do kršitev človekovih pravic migrantov.
Na Hrvaškem se namreč nadaljujejo obtožbe, da policija ljudem ne omogoča ali izredno otežuje, da bi lahko učinkovito zaprosili za mednarodno zaščito, z nasiljem jih preganja nazaj čez mejo, ljudem odvzema osebne predmete in z njimi ponižujoče in nečloveško ravnajo. "Natančnih informacij o preiskavah teh obtožb nismo nikoli dobili, umanjkala pa je tudi nedvoumna in jasna obsodba nasilja nad migranti najvišjih državnih predstavnikov," opozarja Lora Vidović. Primernih postopkov nadzora, dodajajo na uradu hrvaške varuhinje za človekove pravice, ni izvedlo niti državno tožilstvo.
Izbira, da se ljudi drži v negotovosti
V začetku oktobra je Evropski svet za begunce in emigrante (ECRI) v okviru svoje informacijske podatkovne baze za azil (Aida) objavil analizo dublinskih postopkov znotraj EU v prvega pol leta. Analizirali so koriščenje možnost, ki jo imajo članice, da prosilce za azil vrnejo v državo, kjer so prvič vstopili v EU, da bi njihovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnavali organi tam. Pišejo, da gre predvsem za "nemško igro", saj je Nemčija od januarja do julija letos poslala v druge članice več kot 30 000 prošenj za sprejem, hkrati pa sama od drugih članic prejela več kot 12 000 takih prošenj. Pri tem raziskovalci opozarjajo, da so Švica, Avstrija, Grčija, Malta in Slovenija poslale skoraj enako število prošenj, kot so jih prejele.
"Z vidika administrativnega bremena in učinkovitosti takšne izmenjave prošenj kažejo globoko birokratsko naravo in pomanjkljivosti Dublinskega sistema," opozarjajo. "Administracije vlagajo občutno količino časa, človeških in finančnih sredstev v postopke, da bi prestavili prosilce za azil s svojega ozemlja, a na koncu obravnavajo približno enako število prošenj in izvedejo enako število postopkov, ali naj sami sprejmejo prosilce za azil iz drugih držav."
