Denarna politika ECB: Industrija okreva hitreje, storitve počasneje

Vlade držav z evrom morajo nadaljevati z obsežnimi izdatki za podporo gospodarstvu po zgodovinski recesiji, ki jo je povzročila pandemija novega koronavirusa, in tako dopolnjevati podporo Evropske centralne banke (ECB) na področju denarne politike, je po poročanju agencije Reuters dejala predsednica ECB Christine Lagarde. S temi besedami je spodbudila politike, naj še naprej zagotavljajo podporo gospodarstvu, čeprav zadolženost držav raste. "Zaupanje v zasebnem sektorju v zelo veliki meri temelji na zaupanju v fiskalno politiko," je povedala na letnem zasedanju guvernerjev arabskih centralnih bank.
Nadaljevanje ekspanzivnih denarnih politik, to je povečevanje količine denarja v obtoku, je po besedah Lagardove nujno, dokler okrevanje ne bo krepkejše, da bi se izognili množičnemu odpuščanju zaposlenih v obdobju do konca leta. Gospodarstvu v območju evra namreč letos grozi padec v višini osem odstotkov. ECB je pripravljena prilagoditi vse svoje instrumente in računa, da bo z ukrepi, ki jih je letos že sprejela, h gospodarski rasti v območju evra prispevala 1,3 odstotne točke in 0,8 odstotne točke k inflaciji do leta 2022.

ECB cilja ne dosega že sedem let

Christine Lagarde je ponovila tudi besede, ki jih je izrekla po zadnji seji sveta ECB, da ECB "pozorno" spremlja vse podatke, vključno s tistimi o krepitvi tečaja evra glede na ameriški dolar. Tečaj evra se je od marca povzpel za deset odstotkov in je prvič v dveh letih presegel mejo 1,20 ameriškega dolarja. Močan evro lahko zavre gospodarsko okrevanje, ker podraži blago in storitve, ki jih izvažajo podjetja v območju evra, v primerjavi s tekmeci. Hkrati se poceni uvoz, kar zniža inflacijo, ki je že zdaj v območju evra nizka. Po besedah Lagardove bo inflacija v prihodnjih letih ostala pod ciljno vrednostjo ECB, ki je "pod, a blizu dvema odstotkoma". ECB tega cilja ne dosega že sedem let. Avgustovska inflacija v območju evra je bila minus 0,2 odstotka.
Svet ECB na zadnji seji ni spreminjal denarne politike. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita ostajajo nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,50 odstotka. Na tej ali nižji ravni bodo, kot je ponovil svet, ostale, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo vrednosti tik pod dvema odstotkoma.

Izredni program nakupov vrednostnih papirjev, ki ga je ECB zagnala po izbruhu globalne pandemije covida-19, ostaja pri 1350 milijardah evrov, njegovo trajanje pa je predvideno vsaj do julija prihodnje leto. Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investiral vsaj do konca leta 2022. Nadaljujejo se tudi neto nakupi v okviru rednega programa nakupov vrednostnih papirjev, in sicer na mesečni ravni 20 milijard evrov. Poleg tega bo do konca leta ECB nadaljevala nakupe v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard evrov. Svet ECB je v sporočilu po seji izpostavil še, da bo še naprej zagotavljal obsežno likvidnost tudi z refinanciranji.

Pričakujejo povečanje aktivnosti ECB

Jörg Krämer, glavni ekonomist v Commerzbank AG, je za agencijo Bloomberg pojasnil, da se bodo argumenti za povečanje izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev okrepili, če se bo rast tečaja evra pospešila. Po njegovi oceni bo ECB ta program povečala okrog novega leta. Anatoli Annenkov, ekonomist v Societe Generale, je za Reuters ocenil, da povečanje za 500 milijard evrov pričakuje oktobra ali decembra.
Okrevanje gospodarstva na globalni ravni je po besedah Christine Lagarde odvisno predvsem od nadaljnjega razvoja pandemije in časa, dokler ne bo na voljo medicinska rešitev. Glede okrevanja v območju evra je izpostavila, da industrija okreva hitreje od pričakovanj, mnogi sektorji na področju storitev pa počasneje. Statistični podatki ECB tudi kažejo, da so potrošniki po izbruhu pandemije postali bolj varčni, kar se počasi spreminja.