Dnevu spomina namenili več denarja

Italijanski senat je v torek potrdil novelo zakona o dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni, ki ga v Italiji zaznamujejo 10. februarja. S spremembami zakona iz leta 2004 naj bi med mladimi Italijani razširili vedenje o povojnih pobojih in izseljevanju. Senat je predlog zakona potrdil s 147 glasovi za, dva senatorja sta se po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa vzdržala. Novelo bo sedaj obravnaval še spodnji dom parlamenta v Rimu, poslanska zbornica. Furlanski senator Lige Marco Dreosto in senator stranke Bratje Italije Roberto Menia - "oče" zakona iz leta 2004 in eden izmed predlagateljev sprememb - sta že izrazila veliko zadovoljstvo ob sprejetju novosti, poroča slovenska tiskovna agencija STA.

Glede na predlagane spremembe zakonodaje naj bi Italija namenila pol milijona evrov za študentski umetniški natečaj na temo dneva spomina in financiranje štirih obmejnih organizacij, ki ohranjajo spomin na fojbe in eksodus. Še milijon evrov je predvideno za dijaške ekskurzije v kraje, kjer so fojbe, ter od koder so bili pregnanci, po italijansko ezuli. Sredstva naj bi bila namenjena tudi lajšanju medkulturnega dialoga v zvezi s trpljenjem pregnancev iz Istre, Kvarnerja in Dalmacije. Za odmevnejše zaznamovanje dneva spomina naj bi poskrbel tudi poseben koordinacijski odbor, ki ga je 6. septembra z odlokom ustanovila italijanska vlada.

Odbor bo, kot piše na spletni strani vlade v Rimu, odgovoren za učinkovito in usklajeno načrtovanje pobud in slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe med združenji, državno upravo in akterji civilne družbe. Usklajeval naj bi tudi pobude za ovrednotenje prispevka Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije k družbenemu in kulturnemu razvoju vzhodnega Jadrana ter za ohranjanje tradicije istrskih in dalmatinskih skupnosti v Italiji in tujini.

Tako kot v zakonu iz leta 2004 pa tudi v noveli ni širšega zgodovinskega konteksta, ki je privedel do pobojev in eksodusa. Fašizem tako ni omenjen, prav tako ne Slovenci in Hrvati. Pred glasovanjem je glasove opozicijske Demokratske stranke obrazložila senatorka slovenskega rodu iz Furlanije - Julijske krajine Tatjana Rojc.

Z njo smo včeraj v Rimu govorili po telefonu, da nam je razložila, na kaj vse je spomnila kolege zakonodajalce: "Povedala sem, da je seveda prav, da se v Italiji spominjamo eksodusa in tistih povojnih dni, vendar pa je zgodba veliko širša, saj je to zgodba prve polovice 20. stoletja. Dejala sem, da kot Slovenka nikoli nisem slišala glasu proti Italijanom oziroma proti žrtvam nasilja, kajti, če kdo, Slovenci razumemo, kaj pomeni nasilje, saj smo fašističnega trpeli 25 let. In tudi, ko je Italija med drugo svetovno vojno okupirala tedanjo Jugoslavijo in si priključila Ljubljansko provinco, so se dogajali strahotni zločini, pri čemer sem omenila fašistična koncentracijska taborišča, ki so jih postavili povsod po mojih krajih, od Raba do Gonarsa. Posebej sem poudarila, da bi kot temelj teh razprav o slovensko-italijanskih odnosih morali upoštevati poročilo slovensko-italijanske kulturnozgodovinske komisije o odnosih med letoma 1880 in 1956. Ta mešana komisija je pri pisanju tega poročila, ki so ga pripravljali od leta 1993 do leta 2001, opravila veliko delo."

"Spomnila pa sem," je nadaljevala senatorka, "tudi na skupni poklon predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle pri dveh simbolnih spomenikih v Bazovici pred tremi leti ter ocenila, da je na tej gesti pogled mogoče graditi naprej in uperiti pogled v prihodnost. Tudi pa me je začudilo, čemu zakon denar namenja zgolj desnim ezulskim organizacijam, saj so bili med ezuli tudi tisti, ki so pripadali levemu političnemu nazoru. Dva taka ezula iz Istre sta v preteklosti kot župana vodila mojo občino Devin-Nabrežino. Z njima - eden je bil komunist, drugi Zeleni - smo Slovenci lepo sodelovali. Torej, če je kateri ezul levo usmerjen, seveda ni nič manj ezul od desno usmerjenega." Tatjana Rojc je še dejala, da pri eksodusu Italijanov iz krajev, ki so jih osvobodili partizani in so po vojni pripadli Jugoslaviji, po njenem "ni šlo za etnično, temveč za ideološko potezo oziroma dogajanje". Senatorka je še dodala, da je na njeno izvajanje v rimskem senatu od predsinočnjim že dobila veliko pozitivnih odzivov, kar jo zelo veseli.

V Italiji dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februarja - v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba - zaznamujejo od leta 2005.