Boris Jaušovec
Prvi pogovori med armenskimi separatisti v Gorskem Karabahu in azerbajdžanskimi oblastmi v kraju Jevlah so se danes po približno dveh urah zaključili. V Bakuju so pogovore označili za konstruktivne in pojasnili, da so se ti končali z dogovorom, da se strani kmalu ponovno sestaneta. Azerbajdžan naj bi bil ob tem zajamčil, da bo prebivalcem Gorskega Karabaha zagotovil hrano in humanitarno pomoč, tudi gorivo, nato še varnostna jamstva seveda, če se separatisti razorožijo.
Armenski premier Nikol Pašinjan je pred tem v televizijskem nagovoru izjavil, da pot do miru z Azerbajdžanom ni lahka: "Ta pot ni lahka, gre skozi notranje in zunanje pretrese, a ji moramo slediti." Najnovejši izbruh nasilja v Gorskem Karabahu, azerbajdžanski enklavi z okoli 120 tisoč armenskimi prebivalci, se je zgodil v torek. Baku je sprožil ofenzivo z izgovorom, da želi obračunati s "teroristi". Ker armenska vlada tokrat Gorskemu Karabahu vojaško ni priskočila na pomoč, so se v Erevanu že začeli stopnjevati pozivi in protesti zoper premierja Pašinjana. Ta je sicer sporočili, da se Armenija ne pripravlja na množično evakuacijo civilistov iz regije, saj da je treba Armencem v Gorskem Karabahu zagotoviti, da živijo na svojih domovih, varno in dostojanstveno.
Separatisti so medtem azerbajdžanske sile obtožili kršenja prekinitve ognja, ki je začela veljati v sredo. Azerbajdžanske sile naj bi bile streljale nedaleč od Stepanakerta, glavnega mesta samooklicane republike Arcah. Obrambno ministrstvo v Bakuju je navedbe zavrnilo kot popolnoma napačne.
Armenski veleposlanik Andranik Hovhanišjan je medtem danes v govoru pred Svetom ZN za človekove pravice v Ženevi Baku obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu: "Azerbajdžan še naprej blokira edino življenjsko pot, ki regijo povezuje z Armenijo," in dodal, "to ni le konfliktna situacija, ampak zločin proti človeštvu". Predstavnica Azerbajdžana Dilara Abdulajeva pa je v govoru pred tem organom vztrajala, da so bile tarče azerbajdžanskih sil izključno "nezakonite vojaške formacije in utrdbe" v Gorskem Karabahu. V akciji naj bi bilo ubitih 200 ljudi, med njimi več deset civilistov in vsaj pet otrok.
Ruski predsednik Vladimir Putin je azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva danes po telefonu pozval, naj zagotovi varnost Armencev v Gorskem Karabahu, so sporočili iz Kremlja. Dodali so, da se je Alijev ob tem Putinu opravičil in izrazil sožalje zaradi smrti več pripadnikov ruskega mirovnega kontingenta med zadnjimi sovražnostmi. Preiskava napada na ruske mirovne sile še poteka. Ruska mirovne sile so se sicer ob zadnjih spopadih držale ob strani. Moskva Erevanu zameri, da se skuša zbližati z Natom, saj so spomladi v Armeniji potekale skupne armensko-ameriške vojaške vaje. Po drugi strani so oči Moskve prvenstveno uprte v vojno v Ukrajini, Armenija pa se zavoljo tega počuti zapostavljena.
