Sodišče v Bruslju je včeraj izreklo dosmrtno zaporno kazen 33-letnemu Francozu, ki je v bruseljskem judovskem muzeju maja 2014 ubil štiri ljudi. Mehdi Nemmouche je začel 30. maja 2014 z jurišno puško naključno streljati po judovskem muzeju v središču Bruslja in pri tem v le 90 sekundah zadel več obiskovalcev. V hladnokrvnem terorističnem napadu so umrli izraelska turista, prostovoljni delavec in receptorka.
Nemmouche se je leto dni v Siriji boril za Islamsko državo (IS). Moškega po imenu Nacer Bendrer, ki mu je pomagal zasnovati napad, so obsodili na 15-letno zaporno kazen. Nemmoucha in Bendrerja so pretekli teden spoznali za kriva po koncu dvomesečnega sojenja, med katerim je bilo mogoče slišati tudi pričevanja nekdanjih talcev IS v Siriji. "Sram me je, ker sem se zapletel z Nemmouchem. On ni noben moški, on je pošast," je pred sodiščem izjavil Bendrer, ki je prav tako Francoz. Ko so za izjavo prosili Nemmoucha, je ta le privoščljivo dejal: "Življenje teče dalje." Tudi sicer na sojenju ni kazal nobenih čustev. Nemmouchevi odvetniki so poskušali sodnike prepričati, da je bil njihov varovanec žrtev do podrobnosti načrtovane zarote tujih obveščevalnih služb, a trditev niso mogli podkrepiti z dokazi. Nemmouche je po mnenju belgijskih tožilcev prvi evropski džihadist, ki se je vrnil iz Sirije, da bi izvajal teroristične napade v Evropi. Rodil se je v Roubaixu na severu Francije, njegova starša sta po poreklu iz Alžirije. Francoskim oblastem je bil sicer znan, saj je že odsedel petletno zaporno kazen, na katero so ga obsodili zaradi ropa. Bendrerja naj bi bil spoznal prav v zaporu. Zaporniško osebje je oba označilo za "radikalizirana" zapornika.
Nemmouche je leta 2013 odpotoval v Sirijo in tam ostal eno leto. Med tamkajšnjo državljansko vojno se je boril na strani džihadistične skupine. Preiskovalci pravijo, da je tedaj spoznal Najima Laachraouija, ki je marca 2016 izvedel samomorilski bombni napad na bruseljskem letališču Zaventem, v katerem je umrlo 32 ljudi. Štirje novinarji, ki so jih v Siriji zadrževali kot talce, so povedali, da sta jih stražila prav Laachraoui in Nemmouche. Po tem, ko so ga šest dni po napadu prijeli v južni Franciji in je pri sebi je imel kalašnikovk, ovito v zastavo IS, je bil Nemmouche izročen Belgiji. Tudi v Franciji ga še čaka sojenje zaradi obtožb, da je bil vpleten v zadrževanje francoskih talcev.
V času sodnega procesa proti Nemmouchu so veljali strogi varnostni ukrepi, podobni kot med sojenjem zaprtega džihadista Salaha Abdeslama, edinega preživelega člana skupine islamskih skrajnežev, ki so leta 2015 izvedli serijo samomorilskih bombnih napadov v Parizu. Nekaj dni po začetku sojenja je odvetnik, ki je zastopal eno od prič, policiji prijavil, da so mu iz pisarne ukradli prenosni računalnik in nekaj dokumentov. Namesto njih je na mizi našel bejzbolsko palico in repliko pištole, kar je razumel kot grožnjo. Nemmouche je naslednji dan pred sodiščem zanikal obtožbe, da je vpleten v kakršnokoli zastraševanje, zato je priča, 81-letna čilenska umetnica Clara Billeke Villalobos, vseeno dala svojo izjavo. Za njo sta v prostor za priče stopili 19-letna Ayalet in 21-letna Shira, hčerki ubitih izraelskih turistov Miriam in Emmanuela Rive. Sledilo je pričevanje dvojice francoskih novinarjev, ki so ju skoraj leto dni zadrževali kot talca v sirskem mestu Alep. Ugrabil naj bi ju bil prav Nemmouche, ki sta ga označila za "sadističnega, šaljivega in narcističnega". (zur)
