Že uvodni dan jubilejnega, 50. Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v mondenem švicarskem Davosu je pokazal, da konsenza o letošnji nosilni temi, globalnih tveganjih s podnebnimi spremembami na čelu, ni in ga tudi ne more biti. Na eni najvplivnejših konferenc na svetu, ki se je udeležuje okoli 250 svetovnih političnih voditeljev ter na stotine ekonomskih avtoritet, poslovnežev in drugih uglednežev, sta namreč že prvi dan nastopila voditelj najmočnejše države na svetu, ameriški predsednik Donald Trump, in neformalna voditeljica svetovnih borcev proti podnebnim spremembam, 17-letna švedska aktivistka Greta Thunberg. Njuna pogleda na okoljsko problematiko sta diametralno nasprotna, kot dan in noč.
Donald Trump in Greta Thunberg očitno ne živita na istem planetu
Naša hiša še vedno gori
Ko je udeležence foruma nagovarjala mlada Greta, je Trump šele letal proti Davosu v svojem predsedniškem helikopterju, pa tudi sicer njenega govora zagotovo ne bi poslušal. Ne bi mu bil všeč. "Borimo se za okolje in podnebje. Če pogledamo s širše perspektive, v osnovi ni bilo storjenega ničesar. Potrebujemo mnogo več od tega. To je šele velik začetek," je svetovne odločevalce okrcala švedska podnebna aktivistka. Ob tem se je zavzela tudi za večjo vključenost znanstvenikov in kritizirala, da v središču razprave niso znanstveniki in mlajše generacije. Vodilnim svetovnim direktorjem in politikom je očitala še, da niso storili ničesar za zaščito podnebja. "Prazne besede in obljube, ki naj bi služile zgolj temu, da nastane vtis, da je bilo nekaj storjenega za podnebje," je še dejala Thunbergova.
"Naša hiša še vedno gori. Vaša nedejavnost vsako uro razpihuje plamene. Še vedno vam sporočamo, da vas mora zajeti panika in morate ravnati tako, kot da nadvse ljubite svoje otroke," je ponovno pozvala. Podobno sporočilo je izrekla v Davosu že pred letom dni, ko je v enem od svojih prvih mednarodno odmevnih govorov voditeljem dejala, da želi, da ravnajo, kot da gori hiša, da bi tako opozorila na nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam. Mladi po njenih besedah tudi ne želijo čakati na postopen prehod na ogljično nevtralnost in postopno odpoved fosilnim gorivom. "Ne želimo, da pride do tega do leta 2050, 2030 ali 2021. Želimo, da se to zgodi zdaj!"
Sicer so mladi v Davosu na razpravi o podnebju zahtevali še večjo vključenost svoje generacije v boju proti podnebnim spremembam. "Politiki imajo izkušnje, mladina ideje. Treba jih je bolje integrirati," je dejala Natasha Mwansa iz Namibije. Dodala je, da ne gre za besede, ampak ukrepanje in podporo. "To, kar počnemo doma, šteje. Ne bomo večno v Davosu," je še pozvala. Poudarila je tudi, da politiki sprejemajo ustrezne zakone. "A moč ni pri njih, je v vsakem posamezniku posebej."
Tisoče milijard za onesnaževalce
Nekatere največje svetovne banke, zavarovalnice in pokojninski skladi so od leta 2015 skupaj vložili 1400 milijard dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, je včeraj opozorila okoljska organizacija Greenpeace. V izračunih so upoštevali zgolj podjetja, ki se udeležujejo foruma v Davosu. Izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Mordan je ocenila, da so finančne institucije sokrive za podnebne spremembe. "Banke, zavarovalnice in pokojninski skladi so prav tako odgovorni za podnebno krizo kot industrija s fosilnimi gorivi," je dejala. "Industrija s fosilnimi gorivi potrebuje finančni sektor, ampak to ne velja obratno. Torej zakaj te banke, zavarovalnice in pokojninski skladi podpirajo umazano energijo?" se je vprašala.
Trump bi raje sklepal posle
Trump prihaja z nekega povsem drugega sveta - zavrnil je vsa opozorila glede podnebne krize in jih označil za smešna. "Zavrniti moramo večne preroke pogubljenja in njihove napovedi apokalipse," je dejal Trump in dodal, da se pretekle prerokbe, na primer, da bo Zemlja prenaseljena in da bo zmanjkalo nafte, niso uresničile.
Šarec o širitvi Evropske unije
Slovenski premier Marjan Šarec je v Davosu kot razpravljavec sodeloval na panelu o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu. Poudaril je, da je širitev EU na Zahodni Balkan ključnega pomena za stabilizacijo in preobrazbo regije, in izrazil razočaranje, ker države članice EU konec preteklega leta niso zmogle sprejeti odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Brez implementacije širitvene politike EU razprava o prihodnosti EU po njegovem mnenju ne bo celovita. "Na koncu dneva je nadaljevanje širitvenega procesa edina izbira, ki jo imamo, če želimo stabilno in močno Evropo. Le takšna Evropska unija bo lahko imela pomembno in odgovorno vlogo v globaliziranem in nestanovitnem svetu," je še dejal. (sta)
