Evropa in ZDA naj skupno nastopita do Kitajske

S prvim možem newyorške investicijske banke JPMorgan Chase International Jacobom Frenkelom smo se pogovarjali med srečanjem Trilaterale v Ljubljani, kjer je bil gost. Potem ko si je natočil črni čaj, nas je opomnil, da ne želi zamuditi naslednje debate za zaprtimi vrati in da ne more govoriti o podjetju, v katerem dela, ter o proračunskih težavah Italije.
Pobudo je prevzel kar sam. "Začniva pogovor z zadnjimi podatki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke o globalni gospodarski aktivnosti. Na srečanju teh dveh ustanov na Baliju predstavljene napovedi so pozitivne, še posebno, če še pomnite, kje je bilo svetovno gospodarstvo pred desetletjem. Vse svetovne regije še zmeraj beležijo pozitivno rast, nekatere rastejo hitreje od drugih. Trend hitrejše rasti razvijajočih se trgov v primerjavi z industrijskimi državami nadaljuje. Prav tako rast azijske ekonomije, ki jo poganja Kitajska. Gospodarstvo globalno je danes bolj močno in odporno."

Vzpon populizmov in outsiderjev

Kakšne so napovedi in vaše ocene za evropsko gospodarstvo?
"Tudi evropsko gospodarstvo je bolj stabilno z letnimi rastmi nad dvema odstotkoma, a na obzorju so težave na trgu dela. Evropa je imela dolga leta v povprečju višje stopnje nezaposlenosti od Združenih držav Amerike. Čeprav so te padale, še vedno nastajajo odstopanja med severom in jugom. Če je povprečna nezaposlenost v EU danes okoli osemodstotna, je ta v Nemčiji okoli petih odstotkov, v Grčiji in Španiji pa 15- do 18-odstotna. Še večji razkorak je pri nezaposlenosti med mladimi, ki je v Nemčiji 6,3-odstotna in v Grčiji kar 35-odstotna. To so vprašanja, s katerim se mora Evropa spopasti, in niso samo ekonomska, ampak tudi politična, saj dosedanje vladne politike niso dale vseh odgovorov nanje. Povečuje se razkorak med bogatimi in revnimi, nekateri deli prebivalstva so zapostavljeni. Vse to žal prispeva k vzponu populizmov, ki naplavljajo na površje različne outsiderje."
Evropejce še vedno najbolj druži skupna valuta evro. Kakšno prihodnost ji pripisujete?
"Potem ko je Evropa preživela grško krizo in se uspešno izognila scenarijem dezintegracije, ki so prežali nanjo, vprašanje preživetja evra po moje ni več na mizi. Res pa je, da je odeja, s katero Evropa pokriva vse svoje članice od severa do juga, nekoliko prekratka. Torej: ali bodo šle nekatere članice na dieto, da se bodo lahko vse pokrile z njo, ali pa bodo našle kako drugo rešitev."

Ekstremi vodijo v gospodarske šoke

Ciljate s tem tudi na omejevanje trgovinskih tokov in nevarnosti protekcionizma?
"Svet je danes globalno povezan, kot še ni bil nikoli doslej, trgovinski tokovi so ustvarili velikansko mrežo. Petina izvoza EU in ZDA gre na Kitajsko, prav tako nasprotno, in vsaka motnja v tej dobaviteljski verigi bi lahko bila katastrofalna. Evropska in ameriška proizvodnja je pravzaprav odvisna od azijskih inputov, ta pa od kitajskih. V debati, ki smo jo imeli, smo se osredotočili na odnose EU in ZDA na eni strani in s Kitajsko na drugi. Ugotovili smo, da se je v multilateralni družbi napačno osredotočati le na bilateralne odnose. To kaže tudi obseg svetovne trgovine s preostalimi azijskimi državami, ki je podvojen glede na tistega s Kitajsko. In če bi se še naprej osredotočali le na trgovinsko menjavo s Pekingom, bi zamudili resnično pomembno temo.
Kaj nas uči zgodovina iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ko sta ameriška senatorja Smoot in Hawley predlagala zakon o carinah, s katerim sta želela zaščiti ameriške delavce in njihova delovna mesta? Da je to vodilo k veliki gospodarski depresiji. Tega ne omenjam zato, ker bi verjel, da se lahko zgodovina v taki obliki ponovi, ampak zato, ker ti ekstremi kažejo, da lahko vodijo v gospodarske šoke. In takrat trgovinski tokovi niso bili tako globoki kot danes, ko je finančna industrija prepletena z industrijo storitev, zato bi lahko bili vsi šoki nevarni. In IMF je z znižanjem napovedi gospodarske rasti želel opozoriti na temne oblake, ki se zbirajo nad obzorjem, in odločevalce opozoriti, naj se ne igrajo z ognjem." Verjetno so ta opozorila namenjena tudi administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa ...
"Najprej bi orisal trenutno gospodarsko sliko ZDA, ki je bila letos najlepša v zadnjem desetletju. Stopnja optimizma v ekonomiji je visoka, zadovoljstvo podjetnikov s poslovnim okoljem tudi. Vendar so to, kar beremo v naših medijih, stališča skozi očala politike, na primer 'Ali imamo radi Trumpa, ali ga nimamo radi, kakšne so njegove vrednote in osebne karakteristike ...' Toda gospodarstveniki občutimo politične ukrepe in aktivnosti, ki izboljšujejo naše poslovno okolje in konkurenčnost. Na prvem mestu znižanje davkov na kapitalske dobičke podjetij, na drugem deregulacijo poslovnega okolja in na tretjem načrtovane investicije v infrastrukturo. Te so med menedžerji pozitivno sprejete in jih vzpodbujajo k povečanju kapitalskih naložb ter zaposlovanju novih delavcev, kar se dogaja prvič po kar nekaj zadnjih letih. In ne bi bilo dobro, da bi ta trend presekalo nadaljevanje carinskih trenj. Tudi zaradi tega, ker je pričakovati relativno visok primanjkljaj v proračunu ZDA."

Kriza v taki meri, kot je bila leta 2008, manj verjetna

Kje poleg trgovinskih vojn še vidite nevarnosti za svetovno gospodarstvo in morebitno novo recesijo?
"Ob trgovinskih vojnah je treba vzeti v zakup tudi finančne žrtve, saj so finance še kako prepletene z mednarodno trgovino. In vsaka iskra lahko zaneti požar, ki bi se lahko hitro razširil. Če me vprašate, kakšne so možnosti za prihodnjo gospodarsko- finančno krizo v naslednjih petih letih, vam odgovora ne morem dati. Vsak, ki bi vam na to odgovoril, bi se vam zlagal. Lahko pa rečem, da je današnji finančni sistem bistveno bolj odporen na šoke, kot je bil pred desetletjem. Še posebno v bančnem sektorju, kjer je več kapitala in likvidnosti, obrestna tveganja so nižja, nižji je tudi obseg slabih posojil, upravljanje z njimi pa veliko boljše. Banke so podvržene dodatnim stresnim testom in največje oziroma sistemske banke tudi dodatnemu nadzoru centralnih bank. Tako da je s tega zornega kota kriza v taki meri, kot je bila leta 2008, manj verjetna."
Torej lahko ima nova kriza drugačen obraz ...
"Morda se bo pojavila v kakšni drugi obliki, zato je pomembno, da prepoznamo njene simptome in pogledamo na kovanec z obeh plati. Ni rečeno, da bi ponovno zbolele banke, gospodarstvo lahko okužijo pretežno neregulirane finančne dejavnosti, ki delujejo po principih poslovanja bank, pa to niso. To je izziv za regulatorje, ki naj ugotovijo, ali igrajo po pravilih. Zato preprečevanje možnosti za nastanek kriz ne sme biti enkratna akcija, ampak bi moralo postati finančni življenjski slog - kot dieta na primer. In to s tremi cilji: s preventivnimi ukrepi za preprečevanje kriz, če ti ne zadostujejo, z upravljanjem kriznih scenarijev in ne nazadnje z načrtom za preživetje takih stresnih situacij. Žal preventivni protikrizni ukrepi niso dovolj popularni za politiko, bolj ji je pisano na kožo upravljanje kriznih scenarijev, ko znajo tudi največje države stopiti skupaj in iskati rešitve, ampak do teh scenarijev sploh ne bi smelo priti."