Evropske funkcije končno razdeljene?

Po zadnjem predlogu bi vodenje Evropske komisije prevzela sedanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ursula von der Leyen naenkrat postaja najresnejša kandidatka za vodenje Evropske komisije.
Reuters

Evropski parlament novega sklica po majskih volitvah je konstituiran, a še nima svojega predsednika. Zapletalo se je tudi danes. Predvsem so vse oči uprte v Bruselj, kjer evropski voditelji na dolgih pogajanjih, ki trajajo že več dni, meljejo, prežvekujejo in tudi izpljunejo vedno nove predloge za razdelitev vodilnih položajev v Evropski uniji (EU). Gre seveda za predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj.
Medtem smo v Evropskem parlamentu govorili s slovenskimi evroposlanci. Štirje so stari, štirje novi, pri čemer je Ljudmila Novak celo eno in drugo, saj je bila evroposlanka en mandat nazaj in se po petih letih vrača v poslanske klopi. Najbolj zgovoren za Večer je bil stari evroposlanski maček Milan Zver, ki nam je že v času kosila napovedal, da naj bi se voditelji v Bruslju zedinili o predlogu nekdanje nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen za šefinjo Evropske komisije. Dosedanji pretendent za to mesto Manfred Weber pa naj bi prevzel predsedovanje Evropskemu parlamentu, vendar šele v drugi polovici tega mandata, torej po dveh letih in pol. Socialisti naj bi z Bolgarom Sergejem Staniševom dobili prvo polovico predsedniškega mandata v Evropskem parlamentu. "EU ima problem, saj ne premore stalnega mehanizma pri izbiri najvišjih funkcij v povezavi, ki bi temeljil na demokratičnem procesu. Tak mehanizem smo želeli zagotoviti s sistemom vodilnih kandidatov, torej spitzenkandidatov, kot jim z nemško besedo rečemo, vendar, kot je videti, naša zmagovita Evropska ljudska stranka (EPP) svojega vodilnega kandidata Manfreda Webra ne more pripeljati do končne funkcije, torej na mesto predsednika Evropske komisije. Tu vidim hud demokratični deficit v EU. Vsak kompromis, ki ga vsiljuje Evropski svet, v katerem pa seveda EPP nima večine vlad, je zategadelj nezaupnica demokratičnemu konceptu spitzenkandidatov," pojasnjuje Zver.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta