Evropski tožilci odločnejši od hrvaških, bivša ministrica pristala v priporu

Tisto, kar se specialistom hrvaškega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) ni zdelo sporno, je še kako sumljivo evropskim tožilcem. Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je namreč vzelo pod drobnogled porabo evropskih sredstev na Hrvaškem, konkretno pri nabavi več kot dva milijona evrov vrednega informacijskega sistema, ki ga je 85-odstotno plačala Evropska unija. Počilo je ko bomba: v priporu so se znašli štirje osumljenci, med katerimi posebej izstopa bivša ministrica za regionalni razvoj in evropske sklade Gabrijela Žalac. Preiskovalni sodnik je zoper četverico v tako imenovani aferi Softver v četrtek zvečer odredil 30-dnevni pripor.{infobox-quote_full}180062{/infobox-quote_full}

EPPO v sporočilu za javnost, objavljenem po sredini aretaciji četverice, ni navedel imen osumljencev, a je zapisal, da gre za bivšo hrvaško ministrico, ki je imela dvojno vlogo. Bila je ministrica in predsednica nadzornega odbora hrvaške Osrednje agencije za financiranje in določanje programa in projektov EU (SAFU). Poleg 42-letne Žalčeve so na zahtevo EPPO na Hrvaškem prijeli tudi vodjo SAFU Tomislava Petrica ter podjetnika Marka Jukića in Mladena Šimunca iz Splita.

Žalčevo sumijo, da je sprejela poteze, ki so zagotovile pooblaščeni položaj za Jukića in Šimunca kot tudi za njuni družbi. Kazniva dejanja naj bi se bila zgodila v letih 2017 in 2018 med postopkom javne nabave informacijskega sistema za strateško načrtovanje in upravljanje razvoja na ministrstvu, ki ga je Žalčeva takrat vodila. Bivšo ministrico bremenijo, da je prilagajala načrte za nabavo informacijskega sistema v prid dveh osumljenih podjetnikov. Med drugim naj bi bila zviševala načrtovane ocene vrednosti sistema ter prilagajala tehnične zahteve iz razpisa na podlagi zmogljivosti podjetij Jukića in Šimunca, so pojasnili. Žalčeva je od podrejenega Petrica zahtevala, naj SAFU pri nadzoru javnega razpisa ne ovira postopka, s katerim bi posle dodelili Jukiću in Šimuncu, kar naj bi bil Petric tudi storil. Na koncu se je Žalčeva odločila, da bodo sistem kupili po občutno višji ceni od takratne tržne cene za izdelavo tovrstnih sistemov. Ministrstvo je potem za sistem plačalo 1,73 milijona evrov namesto 265.000 evrov, kakršna je bila realna cena na trgu, so še objavili. EPPO je ob tem spomnil, da je bil nakup informacijskega sistema v 85 odstotkih financiran z nepovratnimi sredstvi EU iz operativnega programa Konkurenčnost in kohezija. Tako so na ​Jukićeve in Šimunčeve račune nakazali 2,16 milijona evrov.{api_embed_photo}726170{/api_embed_photo}

Gabrijela Žalac je sicer vlado zapustila julija 2019 zaradi številnih afer, v katerih se je znašla. Med drugim je v začetku leta 2019 povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila hudo poškodovana desetletna deklica. Žalčeva je bila tedaj brez veljavnega vozniškega dovoljenja, hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću je ponudila odstop, a ga ni sprejel. Prav tako je njen ugled močno načela afera Mercedes, ko so mediji odkrili, da ima pred svojo hišo v Vinkovcih luksuzen mercedes podjetja za izposojo vozil, ki je v lasti znanega šibeniškega podjetnika. Tedaj še ministrica je trdila, da gre za avtomobil njenih staršev. Mediji so potem razkrili tudi, da je pomemben posel podelila podjetju, ki ima samo enega zaposlenega, avgusta lani pa se je znova znašla pod žarometom, ker naj bi bila državno sekretarko Josipo Rimac nagovarjala, naj njenemu bratu "uredi" državni izpit. Zaradi te afere je hrvaški Uskok uvedel kazensko preiskavo proti Žalčevi in Rimčevi ter še šestim osumljencem zaradi prejemanja in dajanja podkupnin ter zlorabe položaja. To je potem zapečatilo njeno politično kariero, med katero je sicer veljala za izredno učinkovito ministrico, ki je kar mimogrede reševala probleme. Pri tem je, kot poročajo hrvaški mediji, pogosto uporabljala svoje dobre zveze in prijateljstvo s premierjem Plenkovićem. Zdaj ji grozi tudi izključitev iz vladajoče stranke HDZ, kjer je bila članica predsedstva.