Ameriško vrhovno sodišče je tesno, s petimi glasovi proti štirim, odpravilo ustavno pravico do umetne prekinitve nosečnosti po celotnem ozemlju ZDA. Razveljavilo je namreč zgodovinsko lastno odločitev v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, kar pomeni, da lahko zvezne države odslej samostojno uvajajo prepoved splava.
V primeru Dobbs je zdaj za prepoved pravice do splava na zvezni ravni glasovalo pet konzervativnih sodnikov: Samuel Alito, Clarence Thomas, Neil Gorsuch, Amy Coney Barrett in Brett Kavanaugh. Proti ali vzdržani so bili štirje, tudi predsednik vrhovnega sodišča John Roberts in trije liberalni sodniki Elena Kagan, Sonia Sotomayor in Stephen Breyer. S šestimi glasovi proti trem je obenem potrdilo zakon države Mississippi, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti.
Z "žalostjo za vrhovno sodišče in za milijone Američank, ki so izgubile temeljno ustavno pravico", je manjšina sodnikov in sodnic nasprotovala odločitvi vrhovnega sodišča. "Večina je odpravila 50 let staro ustavno pravico, ki ščiti ženske svoboščine in enakopravnost. Prekršila je osnovno načelo vladavine prava, ki spodbuja konstantnost. S tem je ogrozila tudi druge pravice, kot je pravica do kontracepcije, pravica do istospolnih spolnih odnosov in porok. Na koncu pa tudi spodkopava legitimnost vrhovnega sodišča," so zapisali.
Biden: Za 150 let nazaj. Obama: Grob poseg v najintimnejšo odločitev
"To je žalosten dan za sodišče in za našo državo," se je odzval ameriški predsednik Joe Biden. Odločitev vrhovnega sodišča je po njegovih besedah uresničitev "ekstremne ideologije". "Trije sodniki, ki jih je imenoval Donald Trump, so bili v središču odločitve, jeziček na tehtnici, ki je ženskam v ZDA odvzel njihovo temeljno pravico," je rekel v prvi izjavi. In da je vrhovno sodišče ZDA vrnilo za 150 let nazaj. Biden je rojake pozval, naj protestirajo mirno, brez nasilja. Napovedal je, da se bo zvezna vlada borila za ženske, ki bodo želele opraviti splav, in pozval volivce, naj povedo svoje mnenje na volitvah novembra.
Domneva se, da bo celo polovica ameriških zveznih držav sledila odločitvi vrhovnega sodišča in splav prepovedala. Ocenjujejo, da bo prizadetih okoli 36 milijonov Američank v reproduktivni dobi. Na twitterju se je oglasil bivši ameriški predsednik Barack Obama. Pravi, da se sodišče ni samo odvrnilo od svoje lastne prakse, temveč je grobo poseglo v najintimnejšo odločitev milijonov Američank in Američanov.
Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je v odzivu na odločitev sodišča pozvala Američane, naj svoje mnenje izrazijo z udeležbo na novembrskih volitvah. "Kaj delajo? Včeraj so rekli, da države nimajo pravice regulirati ustavne pravice do orožja, danes pa pravijo, da lahko regulirajo pravico žensk do razpolaganja z lastnim telesom. Zadeva je smrtno resna in tega ne bomo dovolili," je dejala.
Policija zavarovala poslopje sodišča
Kljub temu je bila odločitev sodišča pričakovana najmanj od trenutka, ko je v javnosti spomladi zaokrožil prvi osnutek odločitve o zakonu zvezne države Mississippi, in v ZDA bo imela daljnosežne posledice.
Takoj so pred vrhovnim sodiščem izbruhnili protesti zagovornikov pravic žensk. Poslopje so zavarovali. Okrepilo se je tudi varovanje vrhovnih sodnikov.
Vrhovno sodišče ZDA je leta 1973 sklenilo, da imajo ženske po vsem ameriškem ozemlju pravico do umetne prekinitve nosečnosti, s čimer je razveljavilo vrsto zakonov posameznih zveznih držav proti splavu. Od takrat naprej so se nasprotniki splava, ki pravijo, da zagovarjajo pravico nerojenih do življenja, borili za odpravo odločitve v primeru Jane Roe proti teksaškemu okrožju Wade. Veliko priložnost so dobili, ko je bivši predsednik ZDA Donald Trump imenoval kar tri konzervativne vrhovne sodnike, s čimer se je njihova večina povečala na šest proti tri.
Sodišče odločanje o pravici do splava podeljuje volivcem
Mnenju konzervativcev se je v primeru zakona Mississippija pridružil tudi predsednik vrhovnega sodišča John Roberts. Umetna prekinitev nosečnosti bo zdaj hitro prepovedana v več kot 20 zveznih državah ZDA. Tudi v nekaterih danes bolj liberalnih državah, ki so splav prepovedovale pred letom 1973. Prebivalke teh držav bodo morale na splav v države, kjer bo pravica ostala.
Večina Američanov podpira pravico do splava, demokrati pa so z odločitvijo vrhovnega sodišča dobili pomembno temo, s katero bodo šli novembra na kongresne in druge volitve sredi predsedniškega mandata.
Konzervativni sodnik Samuel Alito je zapisal, da sta bili odločitvi v primerih Roe proti Wade in potem Načrtovano starševstvo proti Casey, ki je pravico do splava potrdilo, napačni in ju je bilo treba odpraviti.
"Ustava ne zagotavlja pravice do splava. Pooblastila za regulacijo splava se morajo vrniti k volivcem in njihovim izvoljenim predstavnikom," je zapisal Alito, ki je že v osnutku namignil, da naj si ženske pač izvolijo predstavnike, ki bodo podprli pravico do splava ...
Inštitut 8. marec: Svobodno odločanje o rojstvu otrok bo postalo razredni privilegij
Ameriška odločitev v praksi pomeni, "da bo splav dostopen predvsem v demokratskih zveznih državah, v republikanskih državah pa si ga bodo lahko privoščile samo osebe, ki bodo imele dovolj denarja za potovanja in postopke. Svobodno odločanje o rojstvu otrok bo postalo privilegij, pogojen z razredom posameznic," so se odzvali v slovenski nevladni organizaciji Inštitut 8. marec.
Nadaljujejo, da omejevanje dostopa do splava ogroža zdravje mnogih žensk, ki bodo splav prisiljene opravljati v nelegalnih postopkih, v neprimernih pogojih pri mazačih. Z omejevanjem pravice do splava bodo ogrožena življenja mnogih.
"Prepoved splava pa ne bo rezultirala samo v številnih smrtih in osebnih stiskah. Prepoved je še en korak hranjenja zasebnega zdravstva, spodbujanja razrednih razlik in vzpostavljanja delitve na tiste, ki imajo in si lahko privoščijo vse, in tiste, ki nimajo nič," opozarja Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec.
V Inštitutu 8. marec še poudarjajo, da pravice niso samoumevne, zato se je zanje potrebno nenehno boriti.
