V Ukrajini že 27. dan ruske invazije. V najnovejšem videonagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal, da so ukrajinske enote upočasnile rusko napredovanje. Predtem je ukrajinska stran objavila, da so osvobodili mesto Makariv v kijevski regiji in potisnili rusko vojsko 60 kilometrov zahodno od prestolnice.
"Junaška operacija naših borcev, ukrajinska zastava spet plapola v Makarivu, napade sovražnih sil smo odbili," je objavil generalštab ukrajinskih obrambnih sil.
Po besedah Zelenskega je ruska vojska pri Harkovu ostala brez enega helikopterja.
Iz ukrajinskega parlamenta so v torek sporočili, da je v bližini jedrske elektrarne v Černobilu izbruhnilo več požarov, kar je verjetno posledica topniških napadov. To je povečalo zaskrbljenost pred morebitno povišano radiacijo. Černobil je pod ruskim nadzorom vse od prvih dni agresije na Ukrajino.
V Černobilu več požarov
Ukrajinski predsednik je v ponedeljek zvečer v pogovoru za enega od domačih medijev poudaril, da je nujen sestanek "v kakršnikoli obliki" z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da se vojna ustavi.
Govorila bi lahko tudi o statusu okupiranega polotoka Krim in separatističnih območij v Donbasu, je dodal. "Na prvem srečanju z ruskim predsednikom sem pripravljen govoriti o tem," je povedal. Zelenski je prepričan, da s Putinom ne bi rešila vseh izzivov že na prvem srečanju. "Ampak je možnost, da bi lahko vsaj delno ustavila vojno," je izjavil.
Opozoril je, da bi kakršenkoli mirovni dogovor, v katerega bi bile vključene zgodovinske spremembe, nato dali v odločanje ljudem na referendumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Navalnega spoznali krivega še goljufije
Rusko sodišče je že zaprtega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega spoznalo krivega goljufije, kar pomeni, da bo moral v zaporu verjetno preživeti še dodatnih nekaj let.
"Navalni je kriv goljufije, kar pomeni kraje lastnine s strani organizirane skupine," je dejala sodnica Margarita Kotova.
Glavnega političnega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina so tako spoznali krivega, da je od svoje politične organizacije za osebno rabo ukradel za več kot 4,7 milijona ameriških dolarjev donacij. Rusko tožilstvo je že prejšnji teden za Navalnega zahtevalo 13 let zaporne kazni.
Navalni, ki so ga zaprli lani v začetku leta po vrnitvi z zdravljenja v Nemčiji, proces ocenjuje za politično motiviran.
Navalni se je v Nemčiji zdravil po zastrupitvi z novičkom avgusta 2020. Trenutno v kazenski koloniji prestaja kazen zaradi še ene domnevne korupcijske afere iz leta 2014, zaradi katere je bil obsojen na dve leti in pol zapora.
Svetovalec Zelenskega: Poskus zavzetja Kijeva samomor za Moskvo
Svetovalec ukrajinskega predsedniika Oleksij Arestovič pravi, da je zavzetje Kijeva, ki je oblegan že tedne, še vedno jasna ruska prioriteta, a da bi bil poskus to storiti samomor za Moskvo. Ocenil je, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala v dveh do treh tednih.
Kremelj: Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja, razen v primeru eksistencialne grožnje
Moskva v Ukrajini ne bo uporabila jedrskega orožja, razen v primeru "eksistencialne grožnje Rusiji", je danes za CNN dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.
"Imamo doktrino notranje varnosti, ki je javna, in tam lahko preberete vse razloge za uporabo jedrskega orožja. Gre za primere, ko je naša država eksistencialno ogrožena," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Peskov je to odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je prepričan, da ruski predsednik Vladimir Putin v zvezi z Ukrajino ne bo uporabil jedrske opcije.
Dejal je še, da Rusija v Ukrajini ne napada civilnih ciljev in da namen operacije, ki jo izvajajo tam, ni zasedba države. Po njegovih besedah želijo doseči demilitarizacijo Ukrajine, njeno nevtralnost, odstranitev nacionalistov ter priznanje Krima in republik Doneck in Lugansk, operacija pa poteka v skladu z načrti.
Po podatkih ukrajinske strani je Rusija do zdaj izgubila 15.000 vojakov in na stotine tankov. Po podatkih Visokega komisariata za begunce (UNHCR) pa je od začetka ruske agresije v tujino pobegnilo 3,5 milijona Ukrajincev.
V obleganem Mariupolju poskus s tremi koridorji za civiliste
Ukrajinske sile bodo skušale danes odpreti tri humanitarne koridorje, po katerih bi lahko civilisti zapustili oblegano pristaniško mesto Mariupolj, je sporočila namestnica premierja Irina Vereščuk.
"Vemo, da ne bo dovolj prostora za vse, ampak skušali bomo izvajati evakuacije, dokler ne bomo spravili ven vseh prebivalcev Mariupolja," je obljubila Vereščukova v videu na Telegramu. Trije koridorji bodo civiliste vodili iz Berdjanska, Jurjivke in Nikolske do mesta Zaporožje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva ostaja v Mariupolju še okoli 130.000 od 440.000 prebivalcev.
K evakuaciji pozivajo tudi v okolici Kijeva, kjer je izbruhnila panika zaradi groženj, da bodo v sredo tam tarča napadov. Župan mesta Borispil Volodimir Borisenko je zaradi grožnje, da bo mesto kmalu uničeno, pozval ljudi, naj ga čim prej zapustijo. Moškim bo lažje obvarovati mesto, če odidejo ženske in otroci, je dodal.
Rusko obrambno ministrstvo pa trdi, da je borcem samooklicane Ljudske republike Doneck uspelo zavzeti še štiri kilometre ozemlja. Uspehe naj bi beležili tudi na območju Luganska, kjer naj bi bili po navedbah ministrstva med drugim ubili 40 ukrajinskih vojakov.
Ruski nobelovec svojo medaljo podarja skladu za ukrajinske begunce
Dmitrij Muratov, lanski dobitnik Nobelove nagrade za mir, je sporočil, da bo prejeto medaljo podaril skladu za pomoč ukrajinskim beguncem.
Medaljo je Muratov, urednik vodilnega opozicijskega časopisa Nova Gazeta, prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Resso zaradi njunih naporov za "varovanje svobode izražanja".
Muratov je odločitev sporočil na družbenem omrežju Telegram in pozval dražbene hiše, ki bi lahko prodale Nobelovo medaljo, naj stopijo v stik z njim. Pojasnil je, da želi deliti svojo medaljo "z mirnimi begunci, poškodovanimi in bolnimi otroki, ki potrebujejo nujno oskrbo". V zapisu je pozval k premirju, odprtju humanitarnih koridorjev, izmenjavi vojnih ujetnikov in vrnitvi trupel tistih, ki so umrli v bojih.
Mladi Ukrajinci blokirali Abramovičevo superjahto
Superjahto ruskega oligarha Romana Abramoviča, proti kateremu so po ruski invaziji na Ukrajino številne države uvedle sankcije, so ob poskusu pristanka v Bodrumu v Turčiji pričakali mladi ukrajinski protestniki, ki so plovilu poskušali preprečiti vplutje v pristanišče, poroča britanski BBC.
Na jahto My Solaris, katere gradnja je stala približno 544 milijonov evrov, so v pristanišču v Bodrumu naleteli mladi protestniki v majhnem čolnu, ki so mahali z ukrajinskimi zastavami.
Bili so del mladinske jadralne ekipe, ki je bila v Turčiji na tekmovanju. "Nekaj smo morali storiti. Želimo, da svet izve, da si Ukrajina želi svobode in miru," je za BBC dejal trener Paulo Donstov. Njihov čoln je odstranila turška policija.
Proti Abramoviču, lastniku nogometnega kluba Chelsea, trenutno veljajo sankcije Evropske unije. Njegova jahta je tako priplula Turčijo, ki sankcij proti ruskim milijarderjem ni uvedla, ne da bi vstopila v teritorialne vode Grčije. Druga Abramovičeva jahta Eclipse je odplula v Marmaris.
Nova Gazeta velja za enega redkih ruskih medijev, ki izražajo stališča v nasprotju z željami Kremlja, a neposredno tudi ne poročajo o dogajanju v Ukrajini. Razlog za to je nova zakonodaja, ki močno omejuje poročanje o vojni v Ukrajini, med drugim zahteva, da jo mediji označujejo kot "vojaško operacijo".
Od leta 2000 dalje je bilo ubitih šest sodelavcev Nove Gazete, vključno z raziskovalno novinarko Ano Politkovsko.
Biden: Jasno je, da se Putin pripravlja na uporabo kemičnega in biološkega orožja
Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi močnega upora, na katerega so ruske sile naletele v Ukrajini, stisnjen v kot ter bi se zato lahko zatekel k še hujšim taktikam kot doslej, je v ponedeljek posvaril predsednik ZDA Joe Biden.
Po Bidnovih besedah je "jasno", da se Putin pripravlja na uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini. Obenem je zatrdil, da se mora Rusija, če bi se za ta korak odločila, pripraviti na oster odziv Zahoda, a več podrobnosti, kako še bi lahko zaveznice kaznovale Rusijo, ni navedel.
Biden je spomnil na nedavne trditve Kremlja, da naj bi ZDA v Evropi, konkretno tudi v Ukrajini, razvijale kemično in biološko orožje. "To preprosto ni res. Zagotavljam vam," je dejal na srečanju ameriških poslovnežev v Washingtonu in dodal, da je - tudi glede na ravnanje Kremlja v preteklosti - to znak, da Rusi sami razmišljajo o uporabi tega orožja.
S tem je ponovil opozorila, ki so tako iz Bele hiše kot tudi iz drugih zahodnih prestolnic že prišla ta mesec, potem ko so ruski predstavniki Ukrajini očitali, da skuša v naglici skriti dokaze o domnevnem ameriškem programu kemičnega orožja na svojih tleh. "Zdaj ko je Rusija izrekla te lažne trditve, bi morali biti vsi pozorni na možnost, da lahko Rusija uporabi kemično ali biološko orožje v Ukrajini ali da ustvari lažno pretvezo za njegovo uporabo," je tvitnila tiskovna predstavnica Bele hiše y.
Biden je v ponedeljek še povedal, da je Putina že na njunem srečanju lani v Ženevi posvaril, da se bodo ZDA odločno odzvale na morebitne kibernetske napade Rusije na ameriško kritično infrastrukturo.
Pred tem je Biden včeraj ameriška podjetja opozoril, da imajo obveščevalne podatke o naraščajoči ruski kibernetski grožnji, in jih pozval, naj "nemudoma" pripravijo oziroma okrepijo svojo obrambo.
Preživel holokavst, umrl v bombardiranju Harkova
Boris Romančenko, ki je med drugo svetovno vojno preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča, je bil ubit med ruskim obstreljevanjem ukrajinskega mesta Harkov, je sporočila fundacija Buchenwald Memorial. Star je bil 96 let. Umrl je na svojem domu 18. marca, potem ko je bila njegova stavba v močno obstreljevanem vzhodnem delu mesta bombardirana, je sporočila fundacija po informacijah njegovih sina in vnukinje.
V fundaciji so ga opisali kot "tesnega prijatelja" ter dodali, da se je zavzemal za izobraževanje drugih o grozotah nacističnega obdobja in je bil podpredsednik mednarodnega odbora Buchenwald-Dora.
Romančenko se je rodil 20. januarja 1926 v bližini ukrajinskega mesta Sumi. Čeprav ni bil jud, so ga pri 16 letih zajeli nemški vojaki in ga leta 1942 deportirali v nemško mesto Dortmund na prisilno delo. Po neuspelem poskusu pobega je leta 1943 pristal v zloglasnem koncentracijskem taborišču Buchenwald. Nekaj časa je preživel tudi v taboriščih Peenemünde, kjer je moral pomagati pri izdelavi raket V2, ter Mittelbau-Dora in Bergen-Belsen.
Ukrajinska državna služba za nujne primere je sporočila, da je v Harkovu uničenih vsaj tisoč zgradb. V glavnem gre za stanovanjske objekte.
