Čeprav 72-letni Nikolaj Patrušev uradno ni imel pomembne funkcije, pa je bila njegova vloga zelo pomembna. Gre namreč za dolgoletnega sodelavca predsednika Vladimirja Putina še iz časov sovjetske tajne službe KGB. V zadnjih letih je prevladovalo mnenje, da gre za najvplivnejšega človeka iz predsednikovih krogov, del javnosti in analitikov je bil prepričan celo, da v resnici Patrušev vodi državo namesto Putina. Seveda gre le za ugibanja, saj pravih dokazov za kaj takega ni (bilo).
Patrušev naj bi bil ključni človek, ki je zagovarjal napad na Ukrajino. Čeprav funkcija tajnika varnostnega sveta nima velikega pomena, je potrebno razumeti, da je preko tega Patrušev lahko nadzoroval vse varnostne strukture. Posredno je tako imel možnost vpliva na vse Putinove odločitve.
Kdo je Patrušev?
Tako kot Šojgu, je bil tudi Patrušev del sistema že več kot 30 let. S Putinom sta začela sodelovati leta 1999, takrat je bil Patrušev imenovan za njegovega namestnika na čelu obveščevalne službe FSB. Putinu je sledil tudi pozneje. Ko je bil Putin v času predsedovanja Borisa Jelcina imenovan za premierja, je Patrušev prevzel direktorski položaj v FSB, na čelu te službe pa je bil kar 10 let.
Maja 2008, ko je bil ruski predsednik Dimitrij Medvedjev, je prevzel funkcijo tajnika varnostnega sveta in po prepričanju številnih je prav on deloval kot "nadzornik" Medvedjeva, ki je bil takrat precej bolj liberalen od Putina. Patrušev je ostal na funkciji tudi, ko sta pozneje Putin in Medvedjev zamenjala funkciji. V tem obdobju je bil zelo negativno nastrojen proti Zahodu. Večkrat je govoril o namernem zaostrovanju napetosti na mejah z Rusijo, pa tudi o Goebbelsovih metodah protiruske propagande.
Patrušev je Zahodu pripisoval tudi odgovornost za destabilizacijo Ukrajine. Še ostreje je o tem začel govoriti po strmoglavljenju predsednika Viktorja Janukoviča leta 2014. Nekaj mesecev pred začetkom ruske invazije se je v Moskvi sestal s prvim človekom ameriške obveščevalne agencije Cia Williamom Burnsom. Svetu je poročal, da sta govorila o odnosih med državama. Le en mesec pred začetkom invazije pa je izjave, da bo Rusija napadla Ukrajino, označil za "absurdne". ZDA je takrat obtoževal, da so se pripravljene "boriti do zadnjega Ukrajinca", in govoril, da Rusija "ne želi vojne v Ukrajini", ki da jo podtika Zahod.
Patrušev s takšnimi stališči ni priljubljen na Zahodu in bi težko sodeloval v morebitnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Njegova zamenjava s Šojgujem bi lahko imela določen pomen v kontekstu pogajanj z ZDA o končanju vojne. Če je Patrušev veljal za podpornika "vojne do zmage", je Šojgu pred kratkim izjavil, da so nova pogajanja na temeljih sporazumov iz Istanbula mogoča.
Kadrovska osvežitev
Tako Šojgu kot Patrušev sta imela velik vpliv in možnost nadzora znotraj Rusije. Kremelj si takih zamenjav brez pojasnil za svoje prebivalce ne more privoščiti. V Šojgujevem primeru naj bi tako šlo za korupcijo in težave v vojski, pri Patruševu pa za pretrd odnos do Zahoda.
Poleg tega pa je bilo treba po volitvah, na katerih je pred dvema mesecema spet zmagal Putin, "osvežiti" kadre oziroma državljanom prikazati spremembe, čeprav oblast v osnovi ostaja ista. Jasno je tudi že, da te spremembe ne bodo zadnje. Prav tako za zdaj ni znano, kje bo končal Patrušev, bi pa to lahko bilo precej pomenljivo.
